(POGLED) Naš človek v Kijevu

Kar nekaj razburjenja je povzročilo prvo sporočilo v začetku prejšnjega tedna, da Slovenija v Ukrajino, po tem ko je zavoljo izbruha vojne 25. februarja - čeprav je že dan po ruskem napadu, kar je bilo v primerjavi z drugimi veleposlaniki iz EU relativno pozno - Ukrajino zapustil naš veleposlanik Tomaž Mencin, v Kijev sedaj menda pošilja "oboroženo vojaško diplomatsko misijo". Da bo slovensko diplomacijo vrnil v Kijev, kjer naj bi ostala samo še poljski in vatikanski veleposlanik, je na twitterju pred tem objavil slovenski primer Janez Janša. Ta se je pred slabima dvema tednoma skupaj s poljskim in slovaškim premierjem pogumno sredi vojne vihre z vlakom odpravil v Kijev k ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu.

Prvi je o "oboroženi vojaški diplomatski misiji" poročal 24ur.com, ki je tudi takoj zbral ogorčene komentarje liderjev slovenske opozicije. Ti so segali od pikrih pripomb, naj premier raje sam "obleče svojo uniformo iz leta '91 in se gre borit v Ukrajino" (Marjan Šarec), do poskusa analiz, kot je "pošiljanje vojaka v Ukrajino pod krinko diplomatske zastave je lahko zelo nevarno, saj bi utegnilo pomeniti, da Slovenija vstopa v vojno z Rusijo" (Alenka Bratušek).

Oboroženi in neoboroženi

Šele dan kasneje je vlada ogorčeno zavrnila te kritike in novico o "oboroženi vojaški diplomatski misiji" postavila na laž z besedami: "Termin je izmišljen, neustrezen in nepravilen." V Kijev bo šel, kot smo pravilno napovedali v Večeru, Boštjan Lesjak, in to v vlogi "začasnega odpravnika poslov". Je pa res, da je Lesjak podpolkovnik Slovenske vojske in so ga za to imenovanje minuli teden prezaposlili na ministrstvo za zunanje zadeve. In dodali, da v Kijev seveda odhaja neoborožen, kot je pač primerno za diplomate.

Prav tako so v vladi zavrnili očitke, češ da je imenovanje vlada na dopisni seji opravila mimo državnega zbora. Predsednica pristojnega parlamentarnega odbora Monika Gregorčič je za Večer pojasnila: "Slovenski veleposlanik v Ukrajini Mencin nikoli ni bi odpoklican. Svoje delo opravlja naprej, vendar na drugi lokaciji. Začasni odpravnik poslov pa je od našega zunanjega ministrstva že dobil polna pooblastila. V normalnih razmerah odbor sodeluje pri postavljanju naših veleposlanikov v tujini, toda po zakonu pa ne pri imenovanju začasnega odpravnika poslov, ki bo napoten celo v vojne razmere."

Vlada se je tudi obregnila nad ugotovitve medijev, da očitno za tvegano in nevarno misijo v Kijev niso našli nikogar iz zunanjega ministrstva, pa je vskočil poklicni vojak. Toda na zunanjem ministrstvu so zatrdili, da je interes med diplomati bil, "tudi v rangu veleposlanikov". Vemo sicer, da se je za prostovoljno diplomatsko misijo v Kijev prijavil tudi Janez Kopač: "Ker vlada ni našla nikogar drugega, ukrajinski prijatelji pa so imeli z Janševo napovedjo določena pričakovanja. Dnevno sem povezan s Kijevom in Ukrajino, osebno poznam vse ukrajinske politične akterje ter bi na mestu začasnega odpravnika poslov morda lahko koristil tako Ukrajini kot Sloveniji." Dodajmo, da je nekdanji okoljski minister iz vrst LDS Kopač direktor sekretariata Energetske skupnosti na Dunaju. Tej je zavoljo Putinove vojne leto dni prej, kot je bilo predvideno, 16. marca, ukrajinski elektroenergetski sistem uspelo sinhronizirati z evropskim, da se je čim prej odklopila od ruskega. Toda tudi Kopač je nato verjel, da Slovenija kani v Kijev poslati "vojaškega odpravnika poslov". Svojo prijavo je zato umaknil, saj da "noče sodelovati v vojaški službi".

Podrejanje diplomacije

Zakaj torej prihaja do teh komunikacijskih šumov? Dejstvo je, da bodo slovenske parlamentarne volitve v prej kot mesecu dni. Janša si skuša pred njimi podrediti čim več podsistemov. In kot da mu je prav prišel tudi izbruh vojne v Ukrajini, saj šolani, sicer še v bivši Jugi, obramboslovec, meni, da zna najbolj zablesteti med oboroženimi spopadi. Spopad s covidom-19 ni bil tak in v dobrih dveh letih z nevidnim sovražnikom se njegova vlada ni posebej izkazala. Sedaj se na vse pretege trudi, da bi imel pri vojni v Ukrajini čim več korajžnih pobud. Opozicija, že tako alergična na vsako njegovo potezo, pa se je ujela v past in skuša te iniciative dajati v nič.

Zategadelj slovenska zunanja politika niti v tako občutljivih razmerah, ko imamo vojno v bližini in zaradi katere bo za Slovenijo veliko še ne doumetih posledic (begunci, draginja hrane, pomanjkanje energentov ...), ni enotna. Ne zmore stopiti skupaj, čeprav je jasno, kdo je v tej vojni agresor in kdo žrtev.

Ampak bolj kot neporavnani domači politični računi nas lahko skrbi Janševo soliranje na diplomatskem parketu. Ste opazili, da nikjer več ni opaziti slovenskega zunanjega ministra Anžeta Logarja, ki so mu vsi priznavali dobro slovensko predsedovanje Evropski uniji? To je bilo manj kot tri mesece nazaj. Pa čeprav njegov resor premore izkušnje tudi iz vojnih razmer. Spomnimo se zdaj že upokojenega slovenskega veleposlanika med vojno v Bosni in Hercegovini Draga Mirošiča v Sarajevu. Njegovo delovanje v vojni vihri je prešlo v legendo.

Za dobro vago imamo še Janševo soliranje na mednarodnem diplomatskem parketu. Pa pustimo vlak za Kijev. Janša je ob napovedi vrnitve slovenske diplomatske misije v Ukrajino Bruslju ponudil, da bi Slovenija lahko v Kijevu vodila še podobno evropsko misijo. V Bruslju so bili začudeni. Diplomatsko zadržano so dejali zgolj, da o tem ni bilo nobenih posvetovanj.

Prav, da skuša Janša koristiti branilcem Ukrajine in ustaviti vojno. A Slovenija vojne sama ne bo ustavila. To ji je, žal, nedosegljivo, pa čeprav nosi glavo v torbi. Zato imamo občutek, da je tako samo zato, ker bodo v Sloveniji volitve kmalu.