Država ima strategije za blaženje podnebnih sprememb, opuščanje rabe fosilnih virov, in kot slišimo od volitev naprej, si prizadeva za zeleni energetski prehod. Državna podjetja, torej institucije, ki bi morale pomagati pri realizaciji državnih strategij in ciljev, pa načrtujejo uvoz premoga in, če nekoliko poenostavimo, zasledujejo lastne, ločene cilje. To pa ni v nasprotju zgolj z dolgoročnimi državnimi strategijami, temveč tudi z javno koristjo in dobrobitjo prebivalcev.