Doslej smo mislili, da se samo aktualni slovenski predsednik nelepo izraža do državljanov. Zdaj pa zgroženi ugotavljamo, da grde besede grejo nepremišljeno z jezika tudi top državnikom iz tako imenovane jedrne EU. Celo predsednikom držav, kjer je demokracija tako rekoč doma in kjer je državljanstvo svetinja.
Tako je francoski predsednik Macron ta teden vznemiril javnost z izjavo v (video) intervjuju za Le Parisien, da si zelo želi "emerdirati nevakcinirane".
Emerdirati? Quoi? Mislim, kva?
Naj se najprej pozabavam z jezikovnimi aspekti Macronove maladrese. Namreč s francoskimi in drugojezičnimi.
Etimologija
Nisem prepričan, kako naj to adekvatno prevedem v slovenščino in ali naj sploh. Glagol "emmerder" — ki ga povprečno zgovoren Francoz verjetno izgovori stokrat na dan — ima cel kup pomenov in nians: "razjeziti (nekoga)", "spraviti (nekoga) ob živce", "na živce iti (nekomu)", "zatežiti (nekomu)", "moriti (nekoga)", "(za)greniti (nekomu) življenje", vulgarno — vsaj v slovenščini, namreč — tudi "razpizditi (nekoga)", morda celo "(z)jebati (nekoga)". Pa tudi "dolgočasiti (nekoga) (z nečim)", med drugim, in še kaj bi se našlo v različnih kontekstih.
Tudi če vam francoščina ni domača, ste v besedi "emmerder" morda opazili besedo "merde" — torej "drek" ali sranje" —, iz katere glagol etimološko izhaja. A da ne bo pomote: da gre izvorno za nekaj v zvezi z iztrebki, je edino, kar je v izrazu nečistega. Sicer pa za francoska ušesa ta glagol ni vulgaren. V francoskih slovarjih ga označujejo s kvalifikatorjem "familier" ("familiarno", "domače", "sproščeno", "pogovorno"). Naši besediščarji bi rekli, da je beseda "stilno zaznamovana".
Casser les couilles
Res pa je, da "emmerder" ni beseda, ki bi jo v javnih nastopih uporabljali (visoki) francoski politiki. Tega najbrž ne bi v intervjuju bleknila niti Sarkozy in Hollande, kaj šele še bolj v preteklost oddaljeni predsedniki à la Chirac, Mitterrand, Giscard d'Estaing, Pompidou ali de Gaulle. Macron pa kar. Nič se ni ženiral, če lahko uporabim lep arhaični francizem.
Nekaterim slovenskim bralcem in politikom bi zvenelo bolj domače — če ne celo sprejemljivo —, če bi Macron rekel, da si želi "de leur casser les couilles" ("jim razbiti jajca"). Ampak tega pa le ni rekel.
Kakorkoli, v izvirniku je rekel takole:
"Les non-vaccinés, j'ai très envie de les emmerder. Et donc on va continuer de le faire, jusqu'au bout. C'est ça, la stratégie."
Oziroma v prevodu:
"Zelo si želim emerdirati necepljene. In to bomo počeli še naprej, do konca. To je ta strategija."
Nek francoski sociolingvist se je spotaknil celo ob to, da za predsednika ni primerno — čeprav je v isti sapi zgovorno —, da govori o svojih političnih namerah kot o nečem, kar si "zelo želi".
Prevodne zadrege
Moja prevodna zadrega ni posledica tega, da je minilo že skoraj 35 let, odkar sem diplomiral iz francoskega jezika s književnostjo. Probleme so imeli tudi drugi nefrancoski mediji.
"Emmerder" ni beseda, ki bi jo v javnih nastopih uporabljali (visoki) francoski politiki. Tega najbrž ne bi v intervjuju bleknila niti Sarkozy in Hollande, kaj šele Chirac, Mitterrand, Giscard d'Estaing, Pompidou ali de Gaulle. Macron pa kar. Nič se ni ženiral.
Najprej sem prečekiral medije v angleščini. Tako kot mama BBC je tudi The Guardian "emmerder" prevedel kot "to piss off" — kar je kolikor-toliko adekvatno —, čeprav ta drugi izloček v angleščini ni tako globoko in neslišno zakopan v pomen kot "merde" v francoščini. Tudi New York Times je uporabil "to piss off".
Bolj drzni (ali morda manj pismeni in talentirani) so Macronovo eskapado prevajali še bolj direktno: "I'd really like to fuck the non-vaccinated." Kar je seveda še bolj zgrešeno.
Presenetili so me tudi Italijani. V Il Tempu sem namreč našel prevod: "I non vaccinati, voglio davvero farli inc… tutti!" Nespodobnost, ki je v etimološki zvezi z besedo "culo", torej z "ritjo" — recimo temu "nabiti v rit (nekoga)" —, so sramežljivo zastrli z eliptičnim tropičjem.
Pa smo spet pri jajcih
Italijani so dodali majhne, še nedolžne posebne efekte, ki jih v Descartesovem originalu ni: "davvero", torej "res" ("jih hočem") inkulirati. Goetheji z desnega brega Rena pa so začeli dodajati neobstoječe, izmišljene patetične stilizme. Macronovo napoved, da bo z merdificiranjem nevakciniranih šel "jusqu'au bout" — kar ne pomeni prav nič več in nič manj kot "do konca", brez vsakršne emfaze — je Berliner Zeitung prevedel kot "bis zum bitteren Ende", torej "do bridkega konca". To so si nemški mediji potem začeli podajati oz. prepisovati drug od drugega, verjetno. Isto fake hiperbolo sem namreč zasledil vsaj na televiziji ProSieben.
Berliner Zeitung je "emmerder" sicer prevedel kot "fertigmachen" — "Also, die Ungeimpften, die möchte ich gerne fertigmachen." —, kar bi v slovenščino lahko sproščeno prevedli kot "fentati" (v smislu "moriti" kot "težiti"). Die Welt pa je uporabil nam bolj domačo frazo frazo "auf die Eier zu gehen" — torej "hoditi (nekomu) po jajcih" ali "stopiti (nekomu) na jajca".
No, BZ si tudi ni mogel kaj, da ne bi citiral Dictionnaire de l'Académie française, ki v geslu "emmerder" navaja tudi prvotni pomen "pokriti z iztrebki". Da je bila beseda prvič zabeležena v 15. stoletju, seveda niso omenili, niti njenih novejših pomenov. Temu bi lahko rekli lingvistična tabloidnost.
Kljub temu so zakon v četrtek — po maratonski razpravi ob pol šestih zjutraj! — le sprejeli z 214 glasovi za (Macronova LREM ter nekaj Republikancev in Socialistov), 93 proti (Nepokorjeni, Komunisti, Narodni zbor in nekaj disidentov LREM) in 27 vzdržanimi.
Aux armes, non-citoyens!
Macron pa je še bolj podkrepil svoje žuganje necepljenim takole ne jezikovno, temveč politično:
"Če moja svoboda ogrozi svobodo drugih, sem neodgovoren. Neodgovoren človek pa ni državljan."
Tudi to je ljudi emerdiralo. Pa ne samo necepljene. Upravičeno so mu zamerili, da si kot predsednik drzne komu odrekati (odrékati, da ne bo pomote) državljanski status. Tako perfidnega sklepanja — češ, državljanstvo je odgovornost, zato nisi državljan, če se ne cepiš — se ne bi domislili niti naši zakrknjeni vladniki in provladniki, ki tudi niso znani po tem, da šparajo jezik.
Česa takega — češ, državljanstvo je odgovornost, zato nisi državljan, če se ne cepiš — se ne bi domislili niti naši janšisti
Še isti večer oz. ob pol enih zjutraj so poslanci (opozicije) v Assemblée nationale iz protesta proti Macronovi eskapadi prekinili razpravo o predlogo zakona o uvedbi novega cepilnega potrdila ("passe vaccinal") namesto dosedanjega zdravstvenega ("passe sanitaire").
To bo še zabavno
Kljub temu so zakon v četrtek — po maratonski razpravi ob pol šestih zjutraj! — le sprejeli z 214 glasovi za (Macronova LREM ter nekaj Republikancev in Socialistov), 93 proti (Nepokorjeni, Komunisti, Narodni zbor in nekaj disidentov LREM) in 27 vzdržanimi.
Če bo zakon potrdil Senat, nosilci starega, zdravstvenega potrdila s 15. januarjem ne bodo več imeli možnosti oz. pravice vstopa v lokale (vključno s terasami), hotele, trgovske centre, muzeje, gledališča, zabaviščne parke, vlake (relacijske in hitre), smučišča itd. itd. To si bodo smeli privoščiti samo še tisti s cepilnim potrdilom (starejši od 12 let). Dobili ga bodo vsi trikrat cepljeni in vsi dvakrat ali enkrat cepljeni z negativnim testom — in pod pogojem, da niso prekoračili presledkov med odmerki.
To bo še zabavno. Bomo spremljali.
* Kolumna je bila najprej objavljena na Fokuspokusu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
