(PORTRET TEDNA) Robert Golob bije eno težjih bitk: "Bodi tiho kot ovčka, pa te bodo našli in zaklali"

Robert Golob te dni bije eno pomembnejših bitk svoje kariere. V sredo, 17. novembra, se mu bo iztekel mandat na položaju predsednika uprave družbe Gen-I in, kot kaže, bo moral zapustiti podjetje, ki ga je sam ustanovil. S tem se ni sprijaznil, odločil se je, da se bo za svoj položaj boril do konca, rezultat tega je bil sklic skrbno dramaturško in marketinško načrtovane tiskovne konference, katere namen je bil javnost prepričati, da je žrtev političnih kadrovskih rošad in da je sam najprimernejši za nadaljnje vodenje podjetja. Ker da ima strategijo in vizijo. Ne le za podjetje, ampak tudi za razogljičenje države.

Razlog za takšno ravnanje je našel tudi v zgodovini svoje družine: "Imel sem dva nonota, dedka. Eden je ostal doma in bil pasiven, ker se je želel izogibati konfliktom. Odpeljali so ga v Dachau in je umrl. Drugi je šel v partizane, preživel in živel še naslednjih trideset let. Iz tega sem se naučil: bodi tiho kot ovčka, pa te bodo našli in zaklali. Pa je vseeno, kdo je tisti, ki te bo našel. Če pa vzameš usodo v svoje roke …"

A Golob kljub svojemu pedigreju danes ni izpričani pripadnik slovenske levice, temveč pragmatični poslovnež, ki se je naučil krmariti med različnimi vladajočimi nomenklaturami. V pogovoru skuša dati vtis politično uravnotežene osebe in je kritičen do po njegovem mnenju lažne razdeljenosti v slovenski politiki. "To je ena od zlaganih resnic Slovenije. Obstajajo leve in desne politične vrednote, a naš politični prostor niti približno ni z njimi poravnan. Desne vrednote, kot so družina, poštenje in trdo delo, so v Sloveniji žive, jih pa ne vidim prav dosti v desnih političnih strankah," pravi Golob. Tudi glede očitkov, ki so se v medijih, naklonjenih aktualni oblasti, pojavili tik pred potekom njegovega mandata, da naj bi na skrivaj pripravljal privatizacijo družbe Gen EL, se sprašuje, kakšne vrednote sploh zastopa slovenska desnica, če nasprotuje privatizaciji. Sam sicer želi črpati vrednote iz obeh ideoloških polov. Tako je glede vprašanja narodnoosvobodilnega na strani levice: "Na Primorskem smo glede tega vsi levi, saj ni nikogar, ki ne bi razumel nevarnosti, ki jo predstavlja okupator." Verjame pa tudi v vrednote, ki jih sam označuje kot desne, v meritokracijo in v to, da si mora človek sam pomagati. "Vsak naj dobi tisto, kar si zasluži. Kdor pa ima srečo in privilegij, da si zasluži več, naj to deli z ostalimi." Sam je nedvomno med državljani, ki za svoje delo dobijo občutno več od ostalih, kar mu kritiki tudi ves čas očitajo. Njegova plača na letni ravni znaša 214 tisoč evrov neto.

Iz politike v gospodarstvo in nazaj

Njegova politična opredeljenost ni nepomembna, tudi zaradi tega, ker ima po mnenju nekaterih velik potencial, da z imidžem uspešnega poslovneža pretrese slovensko politično sceno. Golob je v resnici človek z dolgo politično kilometrino na različnih ravneh. Prav tako človek, ki je v gospodarstvo prišel pravzaprav preko politike. Tako je kot perspektivni energetski strokovnjak leta 1999 postal državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, ki ga je v sklopu vlade Janeza Drnovška vodila Tea Petrin. Na ta položaj je bil imenovan, da bi skrbel za strategijo slovenske energetike v luči približevanja Slovenije Evropski uniji. Nekaj mesecev kasneje je postal še nadzornik v družbi Elektro Ljubljana, leta 2000 pa še predsednik nadzornega sveta Elesa. Takrat se je začel njegov pohod po slovenski energetiki, pri čemer je bil na številnih položajih v vodstvenih in nadzornih organih različnih podjetij. Izjemno strokovno podkovanost in dejstvo, da je v razmišljanju vedno pred konkurenti, mu priznavajo tako podporniki kakor tudi tisti, ki z njim niso vedno imeli najboljših izkušenj.

V času, ko je bil imenovan za državnega sekretarja, se je z njim prvič srečal tudi današnji direktor Elesa Aleksander Mervar, ki je bil takrat namestnik direktorja elektrarne v Trbovljah. "Takrat je prinesel nek nov duh v elektroenergetiko," se spominja Goloba. Kasneje se jima je poklicna pot še večkrat križala, med drugim sta bila sodelavca v družbi Istrabenz Gorenje energetski sistemi (Iges), kjer sta se skupaj lotila tudi projekta ustanavljanja Gen-I. Mervar za Goloba pravi, da je vizionar: "Tudi po znanju je zagotovo v vrhu." Nekoliko drugačne izkušnje ima z Golobovimi osebnimi lastnostmi, vendar jih ne želi posebej komentirati. Leta 2008 se je zaradi različnih pogledov na nadaljnji razvoj Istrabenz Gorenja njuna pot razšla, saj je Mervar zapustil družbo, kasneje pa sta v javnosti v drugačnih vlogah še večkrat trčila glede različnih vprašanj. Vnovič sta sedla za isto mizo z namenom sodelovanja komaj 2019. Rezultat tega sestanka je bil tako imenovani zeleni konzorcij, katerega nosilca sta Eles in Gen-I in uspešen skupni evropski projekt. Zadnjega dogajanja okoli Gen-I Mervar ne želi komentirati, saj, kot pravi, gre za odločitev lastnikov in nadzornih svetov.

Klani energetskih stebrov

Njuno sodelovanje v omenjeni družbi je zanimivo tudi zaradi dejstva, ker gre za čas, ko je bil Igor Bavčar na vrhuncu svojega vpliva in na vrhu Istrabenza, ki se je skupaj z Gorenjem odločil, da bo skušal prodajati električno energijo. V tistem obdobju se je v državi odvijal tudi boj za primat na tem področju. Leta 2004 je bil tako ustanovljen Gen-I, takrat v lasti družbe Iges, v kateri sta imela Istrabenz in Gorenje vsak 45-odstotni lastniški delež, desetodstotni delež pa je imel Golob. Leta 2006 je polovični lastnik družbe postala državna Gen energija, kar je podjetju omogočilo, da postane najmočnejši igralec na domačem trgu, ki je že leta 2009 kmalu po vstopu na trg prodajal največji delež električne energije iz nuklearke v Krškem. O tem, da so zamere iz tistega časa žive še danes, je pričal tudi posnetek pred začetkom zdaj že razvpite tiskovne konference, na katerem so lahko prisotni videli sliko nekdanjega direktorja direktorata za energijo Janeza Kopača, sicer človeka iz kroga Gregorja Golobiča, in prebrali njegove besede iz leta 2009: "Gen-I s svojo ponudbo poceni elektrike niža vrednost državnega premoženja. Če bo Gen-I postal premočen, bomo ukrepali. In to prek nadzornega sveta Gen energije, ki je tudi polovični lastnik Gen-I."

Tudi Kopačeve besede so se glede na zadnje dogodke izkazale za dokaj vizionarske. Saj so dvanajst let kasneje v drugačnih političnih okoliščinah ravno nadzorniki Gen energije letos zavrnili predlog predsednika uprave te družbe Martina Novšaka, da bi Golob še en mandat vodil Gen-I. Takšna odločitev je seveda Goloba vznejevoljila, saj noče zapustiti podjetja, ki ga ima še vedno za svoje, a ima pri tem veliko težavo - ni več eden od lastnikov. Leta 2011 so namreč družbeniki v Igesu svoj delež prodali Petrolu. Kasneje se je lastništvo manjšinskih deležev družbe, na čelu katere je bil še vedno Golob, še večkrat spremenilo. Golob danes javnost prepričuje, da je tudi takrat svoj delež prodal v interesu skupnosti, a s tem verjetno ne prepriča nikogar, pa konec koncev niti ni pomembno. Podjetje danes obvladuje država, politika na oblasti pa se je odločila, da si želi odrezati svoj kos pogače v podjetju, ki bo letos imelo že za tri milijarde evrov prometa. {api_embed_photo_R30}726191{/api_embed_photo_R30}

V Gen-I močnejši kot v parlamentu

Golob pa ni bil v politiki samo naključni potnik, kot bi morda kdo opisal čas, ko je bil državni sekretar. Bil je tudi aktiven v strankarski politiki. Še več, bil je podpredsednik Pozitivne Slovenije (PS) Zorana Jankovića, kasneje tudi predsednik sveta SAB. Kot se spominja takratni poslanec PS Branko Ficko, so tudi v stranki Goloba dojemali predvsem kot strokovnjaka, ki ni deloval izkušen v politiki. "Ko je on prišel na stranko, smo se vedno pogovarjali o gospodarstvu. Imel je vizijo, vedno se je spraševal, kaj se da še narediti v kateri panogi, pri tem se ni veliko ukvarjal z vprašanjem političnih opcij." Kot še pove Ficko, je tudi Janković videl Goloba kot njegovega možnega naslednika na čelu stranke, kar je večkrat omenil v pogovorih. A je Golob po razkolu v stranki sledil Alenki Bratušek v njeno Zavezništvo (ZaAB). "Človek mora poskusiti več stvari. Takrat sem verjel, da zagovarjajo prave vrednote in da lahko nekaj spremenimo na boljše. Ko sem videl, da z delovanjem skozi izključno politične strukture kot posameznik ne moreš narediti praktično ničesar, je bilo to moje največje razočaranje. Ugotovil sem, da je napaka, da skušam realizirati načrt blagostanja Slovenije skozi takšen mehanizem, kot je politika. Ker sem imel istočasno na razpolago še drugi mehanizem, to je Gen-I, s katerim sem lahko delal bistveno več dobrega za ljudi. Od takrat naprej sem si prizadeval izključno za to, da bo Gen-I še močnejši."

Brigadir adut iz rokava

Danes je Golob človek, ki v nobenem primeru ni politično naiven, kot se morda želi sam prikazati. Na njegovo politično preračunljivost kaže tudi strateška poteza, ko je na tiskovni konferenci iz občinstva na oder stopil brigadir Anton Krkovič, ki je pričal Golobu v bran in načrt za njegovo menjavo pripisal SDS. Poteza ima seveda težo, ker gre za veliko ime slovenske desnice, za katerega bi malokdo pred tem verjel, da bo nastopil proti stranki Janeza Janše, osamosvojiteljskega soborca in ideološkega zaveznika. Pri tem se odpirajo nova vprašanja: ali je Golob Krkoviča že pred letom dni zaposlil z namenom, če mu bo morda prišel prav, kot mu je zdaj. Krkovič gotovo ni človek z znanjem iz energetike. Kot je ob robu konference povedal za Večer, mu je za Krkoviča jamčil nekdo, ki ga ne želi imenovati: "Da je pošten in da je garač, to je edino, kar preverjamo. Saj če nisi, nimaš pri teh milijardah kaj iskati z nami." Pri tem, kot pravi, v tistem trenutku še ni vedel, kaj točno naj bi Krkovič delal v podjetju, a naj bi se kasneje izkazal za koristnega in učinkovitega pri pridobivanju novih strank za sončne elektrarne. Kakorkoli že, učinek te spektakularne poteze za zdaj ostaja vprašljiv in bo še bolj, ko se bo prah polegel, razen če bo Golob potegnil še kakšnega aduta iz rokava. A dejstvo ostaja, da bi v primeru, da ne dobi novega mandata, in ponovne politične aktivacije lahko pošteno premešal karte na volitvah. Ima namreč vse atribute, ki lahko slovenske volivce prepričajo, da je prava oseba, ki bo državo potegnila iz epidemične razklanosti. Predvsem pa, še vedno ima enega tistih obrazov, ki jih lahko volivcem spet prodajo kot nove v politiki.