"Ko vladajočo politiko pretresajo afere s sumi korupcije, se zaupanje v vlado močno zmanjša. To se zadnje čase glede na podatke Mediane, ki smo jih objavili v Delu, pospešeno dogaja tudi pri nas. Slovenska demokracija je letos tudi na preizkušnji kredibilnosti in operativne sposobnosti svojih ključnih institucij, od vlade navzdol. To kaže tudi sedanji stavkovni val, ki hromi državo pri nekaterih strateško pomembno družbenih podsistemih (zdravstvo, sodstvo, javna uprava in tako dalje) – s sicer bolj ali manj upravičenimi in včasih tudi precej partikularnimi interesi nekaterih stavkajočih. Pomenljivo je tudi, da so v sedanji vladi odstopili ministri prav na omenjenih treh področjih, ob hkratnih sumih nepravilnosti, ki segajo od preplačanih naložb, do nepotizma in prirejanja javnih razpisov.
Nauk zgodbe je, da so za demokratično in gospodarsko uspešnost držav ključne prav učinkovite, pregledne, nekorumpirane in vključujoče institucije – kot sta v svoji slavni knjigi Zakaj države propadejo (Why Nations Fail) izpostavila ekonomista Robinson in Acemoglu. Zato ni presenetljivo, da na svetovnih lestvicah demokratičnosti, gospodarske konkurenčnosti in tudi sreče državljanov (!) vedno najdemo približno iste, skandinavske in manjše zahodne države, skupaj z Novo Zelandijo in Kanado. Slovenija bo očitno morala učvrstiti svoje institucije in zvišati politično kulturo in demokratične standarde. Kaj nam je storiti? Marsikaj, a recimo prvi koraki bi lahko bili večja pooblastila in finančna podpora komisiji za preprečevanje korupcije, podpora učinkovitejši vladavini prava z ureditvijo razmer v pravosodju, pa tudi ohranitev neodvisnih medijev, ki nastavljajo kritično ogledalo družbi in politiki." (dr)