"Kapital z obvladovanjem politikov pač brezkompromisno ohranja neenakopravna razmerja in jih cementira z domnevno nevtralnimi ekonomskimi izračuni o strahotni ceni, ki bi jo imela enakost. Polovica svetovnega prebivalstva tako na podlagi spola v povprečju dobi 84 centov namesto evra, kot da bi to določil ljubi bogec, ne pa njegove kopije tu doli.
To je torej realnost, s katero naj bi se sprijaznile. Še huje, zraven moramo prenašati še lepe duše, 'feministe', ki razlagajo, da lahko le ženske rešijo svet. Ta slinasta hipokrizija namesto lastnega angažiranega delovanja, to zaskrbljeno zavzemanje za spremembe, ki pa naj jih izborijo drugi, to udobno sedenje na bolje plačanem stolčku, medtem ko naj ljubljena žena, ki ji je prinesel šopek, pomije posodo, to je mimikrija najslabše vrste.
Na petkov večer so po ljubljanskih ulicah spet odločno korakali mladi ljudje vseh spolov ki, aleluja!, prekleto dobro razumejo prav to hipokrizijo, s katero se ohranja red stvari. Njihova sporočila so bila jasna, dovolj je lepodušništva, sedenja v lastnem udobju, v 'zaskrbljenem' opazovanju uničevanja celih narodov: Namesto rož smrt patriarhatu! Naj bo feminizem spet grožnja! S feminističnim bojem proti vojnim strojem! Free Palestine!
Natančno v istem času je Urška Klakočar Zupančič, predsednica parlamenta, na zakuski pri predsednici države, namesto da bi pogledala skozi okno, znova blodila o svoji 'ženski energiji' in 'nekonvencionalnosti', o bedastih newageevskih klišejih, s katerimi privilegirani zamegljujejo izvor družbenih pravic in krivic." (dr)
