Zdravo! Nina pravi, da s Kataleno potrebujemo instagram. V resnici o tem govori že dolgo, pa sem se vsemu skupaj po malem izogibal. Veš, zakaj? Seveda veš, spet pozabljam, da imava iste možgane. Nisem neki strašen poznavalec družabnih omrežij, vem pa, da zahtevajo čas; da ni dovolj, da profil odpreš, z njim se moraš ukvarjati, razmišljati o stvareh, ki jih objavljaš, si izmišljati takšne in drugačne vsebine, s katerimi ostajaš prisoten in zanimiv. Pustiva načelne debate o smiselnosti ali nesmiselnosti tovrstnega početja ob strani: če se že gremo te štose, se jih moramo iti zares, sicer je brez zveze.
Pred nekaj dnevi nam ga je vendarle odprla in videti je super. Zadeve se je lotila sistematično, skoraj vsak dan nekaj doda, ustvarja podobo in zgodbo ter predvsem gradi osnovo. Jasno je, da se s tem ne bo ukvarjala v nedogled, zdaj ima čas, kasneje ga ne bo imela. Takrat bomo morali stvar prevzeti sami, kar me že zdaj po malem skrbi. Poznam sebe in poznam svoje kolege.
Naj prehitim tvoj očitek, da najino dopisovanje zlorabljam za promocijo glasbenih poslov, in razložim, zakaj pišem o katalenskem instagramu. Ključni element je čas. Sva povsem običajna smrtnika z normalno in obvladljivo dozo delovnih obveznosti, pa naju skrbi, kje bova našla čas za spletno promocijo lastnega dela. Predstavljaj si, da bi bila na visokih in pomembnih položajih, neprestano pod pritiskom, zavezana odgovornim odločitvam, od katerih bi bila odvisna dobrobit ali pa celo preživetje skupnosti. Predstavljaj si, da bi bila voditelja države. Še več: predstavljaj si, da bi bila voditelja v času krize.
Ja, vem, da veš, kaj sem počel včeraj. Spet sem zašel na twitterje in instagrame naših vladarjev. Zadeva je res kot avtomobilska nesreča: pelješ se mimo, hočeš odvrniti pogled, pa ne moreš. Ampak pustiva vsebino ob strani, neverjetna je količina. Kot da bi šlo za zadnjega kavč komentatorja, ki ždi v zanemarjenem stanovanju, gleda pornografijo, naroča pice in vmes ves čas po malem tapka po internetu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
