(VEČERNO BRANJE) Ne pritiski, zgolj sodnikov šov

Danes nič ni več tako, kot je bilo. Kot je bilo v torek. Razen dejstva, da je Milko Novič zdaj na prvi stopnji oproščen umora direktorja kemijskega inštituta Janka Jamnika. A izrek sodbe, ob kateri je bil pričakovan triumf tako Noviča, njegove obrambe kot vseh njegovih številnih pristašev, ki so ob prvi izrečeni sodbi, za Noviča obsodilni, kasneje pa še ob pritrdili sodbi višjega sodišča, postopke označili za sodno farso, je zasenčil sodni teater predsednika sodnega senata Zvjezdana Radonjića. Ta je očitke zoper Noviča prejel v razsojo, potem ko je vrhovno sodišče razveljavilo obsodilno sodbo.
O tem, ali je Novič kriv ali ne, laik težko sodi. A z zadevo se je ukvarjalo nemalo pravnikov, sodstvo na vseh instancah, odločitve pa so si bile diametralno nasprotne. Česar smo sicer v našem pravosodju že vajeni. Po tem, kar je bilo moč prebrati v javnosti, bi se bilo še najbolj mogoče nagibati na stran tega, da je Noviča pač v dvomu treba oprostiti. Ker bi tožilstvo glede na našo zakonodajo očitke o tem, da je prav Novič streljal na Jamnika, moralo dokazati. A tožilstvo, obramba in razpravljajoči sodniki so tisti, ki naj bi vsebino sodnega spisa poznali do obisti. Zato je prav, da se sodi v sodnih dvoranah - in ne na ulici.
A izrek sodbe, ki si jo je privoščil sodnik Radonjić, je bil edinstven. Ne le, da zanj Novič ni kriv, v spisu je našel dokaze, da je popolnoma nedolžen. Organom odkrivanja in pregona pa jasno nakazal, da naj storilca iščejo v drugem postopku, ki se vodi na taistem sodišču, četudi ga ne sodi isti sodnik, torej Zvjezdan Radonjić. A več kot o zločinu, sodnem postopku ter o razlogih za oprostilno sodbo, ki da jih bo moč prebrati v pisni obrazložitvi sodne odločitve, je Radonjić govoril o sebi. O pritiskih, ki da jih je deležen in ki da vodijo v sam "vrha pravosodja". O tem, da ve, da je njegova kariera končana, ker je sodil pošteno. Tudi to, da je vprašanje, ali bo zadevo uspel obrazložiti na papirju, ker da bo morebiti že prej v suspenzu, je bilo slišati v dodobra polni sodni dvorani, saj je šlo za medijsko zelo odmevni primer.