Kmetijska opravila – predvsem spravilo pridelka – potekajo nemoteno. Vremenske razmere za spravilo koruze in zdaj že tudi ajde so naravnost idealne. Koruzno zrno je suho in brez toksinov. Visoka vlaga in nevarnost okuženosti s toksini sta pestili kmete sredi prejšnjega meseca, ko so začeli spravilo zgodnjih sort koruze. Štefan Cigüt mlajši nam je povedal, da je taka jesen za spravilo koruze idealna. Strinjal pa se je tudi z ugotovitvijo, da lahko nastanejo težave, če v prihodnjih dneh ne bo dežja. Na njivah s koruzo je akumulirane nekaj vlage, saj so rastline zadrževale pospešeno izhlapevanje zaradi visokih jesenskih temperatur in močnega vetra. Se pa tudi na teh njivah lahko pojavi problem z obdelavo zaradi suhosti, če jih po spravilu koruze takoj ne obdelajo in pripravijo za setev.
Opazno pomanjkanje vlage pri razraščanju rastlin
Skoraj idiličen pogled na njive je torej zavajajoč. Visoke jesenske temperature in stalen južni veter so naredili svoje. V Pomurju letos resda ni bilo ekstremno suhega poletja, kot se je to zgodilo lanskega avgusta. Po drugi strani pa padavin poleti in septembra le ni bilo toliko, da bi se ohranjala normalna raven podtalnice. Ta je po uradnih merjenjih, ki jih v gramoznicah izvaja murskosoboški Kmetijsko-gozdarski zavod (KGZ), za dober meter nižja od običajne.
Nadaljevanje suhe jeseni in tudi suha zima, podobna lanski, lahko po ocenah pustita globlje posledice na pomurskih njivah
Suha jesen slaba napoved
Kmetje in stroka pričakujejo odrešitev v vremenski napovedi, ko naj bi le padlo nekaj dežja. Po napovedih naj bi bilo nekaj litrov dežja zagotovljenega. Toda ta količina kmetijstva ne bo rešila. Pomurje se je v zadnjih dveh letih nekako izvleklo in ni bilo prizadeto zaradi suše. Lanska avgustovska suša je prišla v času, ko najpomembnejši jesenski poljščini, koruzi, ni več škodovala. Tudi letos so bile padavine za potrebe kmetijstva enakomerno razporejene. Kljub pogostim deževnim dnem v poletnih mesecih padavin le ni bilo toliko, da bi se podtalnica ohranjala na normalni ravni. Nadaljevanje suhe jeseni in tudi suha zima, podobna lanski, lahko po oceni Franca Režonje pustita globlje posledice na pomurskih njivah. Zato ne izključuje nevarnosti, da bo Pomurje v naslednjem letu prizadela močna kmetijska suša. Ta je regijo in državo prizadela 16-krat v zadnjih 60 letih, od tega od leta 2000 do 2013 kar osemkrat.
