Pomurska izobraževalna fundacija (PIF) je devetnajsto leto zapored podelila pomurske raziskovalne nagrade za najboljšo doktorsko disertacijo in najboljše magistrsko delo s področja naravoslovja in tehnike ter s področja družboslovja in humanistike. Po odločitvi strokovne komisije, ki jo sestavljajo pomurski akademiki, člani Pomurske akademske znanstvene unije (PAZU), so letos za njihova izjemna raziskovalna dela nagradili šest mladih pomurskih raziskovalcev, štiri za magistrska dela in dva za doktorski disertaciji. Nagrado za najboljšo doktorsko disertacijo so podelili Timiju Gombocu in Mihi Dominku, nagrado za najboljše magistrsko delo s področja naravoslovja in tehnike Daši Donša in Dominiku Sedonji, nagrado za najboljše magistrsko delo s področja družboslovja in humanistike, poimenovano po dr. Antonu Vratuši, pa Maji Hajdinjak in Ani Elizabeti Kerman de Luisa.
"Želimo si, da se čim več mladih s svojim znanjem vrne v regijo," je dejal Robert Grah, predsednik Pomurske gospodarske zbornice, in dodal, da so podjetja, ki imajo lasten razvoj, razvijajo nove produkte in vključujejo nova znanja, uspešnejša. Takih je tudi v Pomurju vsak dan več. Mitja Slavinec, državni sekretar in predsednik PIF, pa je mladim položil na srce, naj se ne bojijo biti uspešni. "Strah pred uspehom je lahko bistvena ovira na poti, ampak najboljši so tisti, ki s svojim znanjem potegnejo razvoj naprej." Mlade je spodbudil, naj se pogumno odpravijo v svet iskat znanje, in naj ne pozabijo, od kod prihajajo.
Zbrane je nagovorila šolska ministrica Simona Kustec in se najprej dotaknila letošnjega šolskega oziroma študijskega leta, ki je bilo nenavadno, nemogoče, nenormalno in označeno s še kakšnim pridevnikom, v resnici pa tako, je poudarila, kakršno smo se sami odločili imeti. Dodala je, da je to obdobje, ki ga zaznamujejo trije z-ji, znanje, zdravje in zaupanje, ter naj bo znanje tisto, ki odpira marsikatera vrata.
Čemu so se posvetili prejemniki pomurske raziskovalne nagrade
Timi Gomboc je doktoriral na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru z doktorsko disertacijo Sklopljen model prenosa toplote in snovi med delcem in tokom tekočine pri razpršilnem sušenju na osnovi metode robnih elementov. Predmet njegove raziskave so bili izredno zapleteni fizikalni procesi pri sušenju, ki se uporabljajo v različnih industrijskih panogah, farmacevtski, kemijski ali živilskopredelovalni industriji. Njegovo delo je pomemben znanstveni prispevek in prinaša pomembna spoznanja, kar je avtor predstavil širši javnosti. Na fakulteti, kjer dela, se posvečajo različnim projektom, pri tem pa so tesno povezani s slovenskim gospodarstvom. Gomboč želi, da bi lahko znanje čim večkrat uporabil tudi v domači regiji.
Ekonomisti dajejo vse večji poudarek sreči
Miha Dominko je doktoriral na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani z doktorsko disertacijo Subjektivna blaginja starejše populacije, ki je sestavljena iz petih znanstvenih člankov. V ekonomskih raziskavah se subjektivni blaginji, kot je sreča, daje večji poudarek šele v zadnjih desetih letih. Sreči so se najprej posvečali filozofi, potem psihologi, sociologi in zdaj tudi ekonomisti. Seveda je lahko ključen BDP ali nezaposlenost v družbi, ampak vse bolj prihaja v ospredje, ali je človek srečen. Raziskava je pokazala, da dohodek pomembno vpliva na srečo ljudi, če smo srečni, se drugače vedemo, imamo drugačne potrošniške navade in podobno. Analiziral je tudi razmerje med različnimi domenami kakovosti življenja in udeležbo na trgu vrednostnih papirjev. Dominko trenutno dela na Inštitutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani, Pomurje pa je, kot pravi, še vedno njegov dom.
S posebnim zanimanjem spremlja podatke za Pomurje
Daša Donša je magistrirala na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru z magistrsko nalogo Prostorski vidiki izpostavljenosti Slovencev klopnemu meningoencefalitisu in lymski boreliozi v luči podnebnih sprememb. V svoji nalogi je proučevala dejavnike, ki vplivajo na distribucijo klopov in posredno na bolezni, ki jih prenašajo. Njeni izsledki so pokazali, da imamo v Sloveniji statistično pomembna žarišča obeh bolezni, Pomurje je med srednje ogroženimi, predvideva pa se, da se bo incidenca pojavnosti v 21. stoletju še povečala, in to na že znanih območjih, širila pa se bo tudi na nova območja. Na fakulteti se v okviru prostorskega modeliranja izvajajo različne raziskave in se ukvarjajo z različnimi tematikami, s posebnim zanimanjem pa spremlja prav kraje v Pomurju.
Vesel, da lahko dela na svojem področju v domači regiji
Dominik Sedonja je magistriral na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru z magistrsko nalogo Razvoj in izdelava strojne opreme lokalnega sistema za določanje položaja. V nalogi sta predstavljeni zasnova in izdelava lastnega sistema za vodenje avtomatsko vodenih vozil. V dobro razčlenjeni nalogi je pokazal tudi dobro poznavanje literature, spoznanja študije pa objavil v tuji znanstveni publikaciji Technical gazette. Navezuje se na industrijo 4.0, kjer je pomemben čas in šteje vsaka sekunda, v svoji nalogi je pokazal, kako pohitriti proizvodnjo. "Veseli me, da lahko delam na svojem področju v domači regiji, v podjetju Strega, proizvodnja strežnih linij v Murski Soboti. Pomembno mi je, da s svojim znanjem prispevam k razvoju regije, ki mi je pomagala med študijem," pove Sedonja.
Prekmurščino ohranimo čim bolj pristno
Maja Hajdinjak je magistrirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani z magistrsko nalogo Opis sodobne prekmurščine. Pravi, da se prekmursko narečje, podobno kot druga, ves čas spreminja, opazijo se vplivi knjižnega jezika in tudi tujih jezikov, s tem pa, žal, izginjajo narečni izrazi. Naredila je anketo o odnosu govorca do knjižne slovenščine in narečja, ki je pokazala, da so Prekmurci ponosni na svoj jezik, da prekmurščino občutijo kot materinščino, hkrati tudi slovenščino priznavajo kot materni jezik. Prekmurščina, ki je nadnarečje, ne živi le v vsakdanjem govoru, ampak tudi v književnosti, publicistiki v Porabju, treba pa bo paziti, da jo ohranimo čim bolj pristno. Poudarja tudi, da ostaja odprto vprašanje glede Porabja in ohranjanja slovenske zavesti. Skrbi za prekmurščino se bo posvečala tudi v prihodnje.
Najraje bi delala v Prekmurju
Ana Elizabeta Kerman De Luisa je magistrirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani z magistrsko nalogo Primerjava slovenskega jezika s slovenskim znakovnim jezikom na področju besedotvorja. V svoji nalogi obravnava dva različna jezikovna sistema, slovenski jezik in slovenski znakovni jezik, pri čemer jo zanima besedotvorna jezikovna ravnina. "Raziskovala sem, kaj je pri znakovnem sporazumevanju osnovna kretnja in ali sploh obstaja, kot je v jeziku koren besede, ter kako se tvorjena kretnja oblikuje. Zanimalo me je tudi, kaj vse se v znakovnem jeziku dogaja s kretnjo in mimiko, ko se spremenita smer, hitrost, ko se dodajajo ali odvzamejo prsti in podobno." Avtorica dela se pripravlja tudi na izpit za tolmača jezikovnega jezika. "Najraje bi delala v šolstvu kot profesorica slovenskega jezika in hkrati kot tolmačka. Seveda v Prekmurju," sklene.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
