Mestni svetniki so na junijski seji zvišali ceno komunalnega prispevka, kar je posledica prilagoditve spremenjeni zakonodaji. Dvigu so tudi tokrat nasprotovali svetniki SDS. "Tako velikega povečanja ne moremo sprejeti. A smo v mestni občini Murska Sobota res tako revni, da ne moremo ohraniti enakih cen?" je vprašal svetnik SDS Bojan Petrijan. Tudi njegov strankarski in svetniški kolega Andrej Mešič meni podobno: "Če želimo v naše okolje privabiti mlade, jih ne smemo takoj obremeniti z visokimi stroški. Nam na koncu teh nekaj tisoč evrov ne bo pomenilo toliko kot nekomu drugemu, ki bo želel graditi." Župan Aleksander Jevšek je na očitke med drugim odgovoril, da so se gradbene storitve izjemno podražile. "Kako bo občina financirala vzdrževanje komunalne infrastrukture, če ne bo sledila vsaj trendom na trgu? Železo se je podražilo za 100 odstotkov …" Pri tem je še poudaril, da če svetniki odloka ne bi sprejeli, bi morali komunalni prispevek zaračunavati po veljavnem pravilniku, kar bi bilo za občane še dražje. V praksi se bo z novim odlokom komunalni prispevek v najpogostejšem primeru enostanovanjske hiše z bruto površino 175 kvadratnih metrov na 500 kvadratnih metrov veliki parceli zvišal za 15 odstotkov.
Dražji bo tudi odvoz odpadkov
Tudi v mestni občini so svetniki potrdili zvišanje cene izvajanja javne službe zbiranja nekaterih vrst komunalnih odpadkov. Za mešane komunalne odpadke bo nova cena zbiranja 12,17 centa za kilogram. Nova cena pri bioloških odpadkih bo 11,63 centa za kilogram. Drago Dervarič, direktor družbe Saubermacher Komunala, ki izvaja javno službo na območju mestne občine, pojasnjuje, da je glavni razlog za podražitev sprememba cene obdelave bioloških odpadkov. Dvig minimalne plače po njegovih besedah pomeni samo manjši del potrebe po dvigu cen. Za posamezno gospodinjstvo bo strošek za mešane komunalne odpadke v povprečju višji za 71 centov, pri bioloških odpadkih pa bo cena višja za 1,75 evra na mesec.
71 centov bo v povprečju višji strošek na gospodinjstvo za mešane komunalne odpadke
Petrijana je zanimalo, ali je zvišanje cen povezano tudi z nepravilnostmi v Ceropu, ki jih je razkrilo revizijsko poročilo računskega sodišča. Jevšek je glede tega dejal, da objekt medgeneracijskega središča Mensana v Murski Soboti, ki ga je omenjalo tudi revizijsko poročilo, občanov ne obremenjuje niti za en cent, ker je bil, kot pravi, financiran s kreditom, ki je že odplačan. Petrijan pa meni, da so občani Ceropovo investicijo v Mensano občutili prek cen storitev. Dervarič pravi, da sami nimajo vpliva na rast cene bioloških odpadkov, drugih zadev v zvezi s Ceropom ni želel komentirati.
V družbi so izvedli tudi sortirno analizo, ki je pokazala precejšnjo vsebnost bioloških odpadkov v črnih zabojnikih, namenjenih mešanim komunalnim odpadkom. V občini je vseh črnih zabojnikov 4500, biološki odpadki pa tvorijo kar 28 odstotkov njihove vsebine. Dervarič opozarja, da je strošek ravnanja z biološkimi odpadki nekajkrat nižji od stroška ravnanja z mešanimi komunalnimi odpadki, zato vse občane poziva k ločevanju odpadkov.
Niso vedeli, o kom razpravljajo
So pa svetniki glasovali tudi o predlogih letošnjih prejemnikov priznanj mestne občine. Pri tem se je nekoliko zapletlo pri enem od predlogov za prejemnike zahvalne listine. To bi namreč morala ob 30-letnici uspešnega delovanja prejeti tudi družba Saubermacher Slovenija, vendar so člani občinske komisije za nagrade in priznanja sprejeli sklep, da priznanje prejme druga družba s podobnim imenom – Saubermacher Komunala. Kot je na seji pojasnila predsednica komisije in svetnica Socialnih demokratov Daniela Mörec, so člani komisije na podlagi gradiva, ki so jim ga pripravili, zmotno menili, da gre za podjetje Saubermacher Komunala, in tudi sprejeli sklep, da to podjetje prejme zahvalno listino. Mörčeva je zato predlagala, da se komisija glede tega ponovno sestane, mestni svetniki pa bodo zadevo obravnavali na naslednji seji. Člani omenjene komisije so poleg Mörčeve še Goran Miloševič, Aleš Kornik, Staša Horvat, Erika Hertl, Zoran Kos in Miran Forjanič, ki pa nam je sporočil, da je na omenjeni seji komisije zaradi zdravstvenih razlogov manjkal.
Pri drugih predlogih letošnjih prejemnikov priznanj tovrstnih težav ni bilo. Naslov častnega občana mestne občine bo posthumno prejel Janez Lanščak, nekdanji direktor Mure in v letih 1962-1967 župan (predsednik) soboške občine in tudi aktiven funkcionar v več soboških športnih društvih. Po mnenju predlagateljev je Lanščak naredil veliko dobrega za prebivalce mestne občine, pomemben je bil tudi njegov prispevek k razvoju podjetja Mura. Plaketo mestne občine bo prejel Tom - telefon za otroke in mladostnike, katerega vrednost se je po navedbah predlagateljev še posebej pokazala v času epidemije, ko so v povečanem obsegu pomagali številnim mladim klicateljem. Zahvalno listino mestne občine pa bosta za svoje dolgoletno delo prejela Dom starejših Rakičan in Čebelarsko društvo Murska Sobota.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
