Spomladi bodo pri kraju Benica v lendavski občini začeli graditi protipoplavni nasip v dolžini 890 metrov. Direkcija za vode bo razpis za izbiro izvajalca objavila predvidoma novembra, dela bodo zajemala ob gradnji novega nasipa še rekonstrukcijo dela obstoječega nasipa ob Muri, gradnjo prehodnih zapornic in oskrbne ceste ter druga dela. Predvidena vrednost naložbe je 1,35 milijona evrov, izvedli jo bodo v sklopu programa Frisco 2.2, ki sodi v program čezmejnega sodelovanja Slovenije in Hrvaške (Interreg V-A Slovenija-Hrvaška 2014–2020). Območje sodelovanja sosednjih držav je porečje Mure ob naseljih Benica ter Sveti Martin na Muri na Hrvaškem. Skupna vrednost projekta je 2,9 milijona evrov, 85 odstotkov sredstev bo prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj, preostanek Direkcija za vode in Hrvatske vode. Hrvaška, ki ima področje varstva pred visokimi vodami zajeto neposredno v državnem proračunu, je z gradnjo nasipa pri Sv. Martinu na Muri v dolžini približno dva kilometra že skoraj pri koncu. Anton Kustec, vodja sektorja območja Mure pri Direkciji za vode, je pojasnil, da je osnova za izvedbo protipoplavnih ukrepov na območju Mure, torej tudi za gradnjo nasipa pri Benici, poplavna študija, ki so jo pripravili v predhodnem projektu Frisco 1, zajela pa je šest porečij.
2,9 milijona evrov je skupna vrednost projekta
Nasip pri Gaberju delno na hrvaškem katastrskem območju
Druga poplavno najbolj kritična točka, navedena v študiji, je poldrugi kilometer dolg protipoplavni nasip ob Gaberju. Ta je nižji kot drugod, zato bi tu lahko nastale poplave in prelivanje vode. Kustec pojasnjuje, da je bila sanacija v letih 2006 in 2007 izvedena le do vasi Kot, naprej pa niso posegali tudi zato, ker del nasipa mimo Gaberja v dolžini 450 metrov poteka po hrvaškem katastrskem območju. Suzana Stražar, direktorica za upravljanje vod pri Direkciji za vode, je napovedala, da bo rekonstrukcijo nasipa pri Gaberju Slovenija izvedla z lastnimi sredstvi, glede obnove dela nasipa na hrvaškem katastrskem območju pa naj bi se, tako Kustec, pogovarjali v stalni hrvaško-slovenski komisiji za vodno gospodarstvo. Če se ne bodo mogli dogovoriti, je še vedno mogoče, da se tod nasip spelje na novo po slovenskem ozemlju. "Imamo še kar nekaj kritičnih točk, ki so potrebne obnove," je poudaril Kustec. Nasip bi bilo treba zgraditi še med Hotizo in Dolnjo Bistrico, kjer je zdaj le visoka terasa, ki pa je doslej še uspešno zadrževala naraslo vodo Mure. Če pa bi ta presegla pretok 1350 kubičnih metrov na sekundo, bi lahko nastalo prelivanje in s tem poplave v delu lendavske občine. Prav tako bi bilo treba obnoviti nasipe na območju vseh treh Bistric v črenšovski občini ter višje vse do Ižakovec in železniške proge proti Murski Soboti. "Prav tako bi bilo treba dokončati državne lokacijske načrte, ki so bili sprejeti že leta 2004. Kajti še vedno nimamo rekonstruiranih nasipov od avtoceste do Petanjcev na levi strani in na desni od železniške proge do Krapja. Ob tem bi bilo treba izvesti še nivelacijo ali prilagoditev nasipov vse do Razkrižja in od avtoceste proti Vučji vasi," je povedal Kustec. Seznam potrebnih varovalnih ukrepov je obsežen, možnost črpanja evropskih sredstev za njihovo izvedbo na osnovi čezmejnega sodelovanja pa majhna. Edino območje skupnega interesa Slovenije in Hrvaške, ki bi bilo lahko izhodišče za morebitni projekt Frisco 3.2, je gradnja nasipa od Hotize do Bistrice.
