V članku z naslovom Nikoli ne glasujem s figo v žepu je bil v časopisu Večer objavljen intervju s poslancem madžarske narodne skupnosti v DZ RS, Ferencem Horváthom. Intervju se je dotaknil tudi mnenja KPK, ki je zavzelo stališče, da Ferenc Horváth ne more sočasno opravljati funkcije poslanca DZ RS in predsednika Sveta PMSNS. V zvezi z delovanjem KPK je poslanec DZ RS in predsednik PMSNS Ferenc Horváth za časopis Večer v omenjenem intervjuju med drugim še povedal: "Zdaj smo priča neki praksi, v okviru katere je videti, kakor da bi nekdo želel pripadnike naše skupnosti getoizirati, kar me spominja na neke druge čase. Če potegnemo analogijo: predsednik politične stranke je lahko minister ali celo predsednik vlade, predsednik skupnosti pa ne more biti poslanec."
Kot pripadnik madžarske narodne skupnosti v Sloveniji bi najprej povedal, da osebno nisem nikjer zasledil, da bi "… nekdo želel pripadnike naše skupnosti getoizirati", po drugi strani pa bi opozoril na to, da s citirano trditvijo poslanec Ferenc Horváth poskuša svoj osebni politični konflikt s KPK razširiti na vse pripadnike madžarske narodne skupnosti v Sloveniji. Zato je treba poudariti, da KPK ni uvedla postopka proti madžarski manjšini, temveč je na podlagi prijave pripadnika madžarske narodne skupnosti uvedla postopek v zvezi hkratne zasedbe funkcij poslanca v DZ RS in predsednika PMSNS. O postopku KPK trditi, da gre za "getoiziranje madžarske skupnosti, kar ga spominja na neke druge čase", je, milo rečeno, zelo nizkotno, kakor je tudi več kot nemoralno osebni politični konflikt prezrcaliti na celotno manjšinsko skupnost.
Kot pripadnik madžarske narodne skupnosti ostro zavračam vsakršen poskus poslanca, da bi svoj osebni politični konflikt, ki je dejansko plod nemoralnega kopičenja političnih funkcij zaradi pravnih lukenj, razširil na celotno madžarsko narodno skupnost. Poslanec Ferenc Horváth je bil namreč še pred objavo stališča KPK večkrat opozorjen, da hkratno opravljanje različnih političnih funkcij lahko vodi v konflikt interesov. Sam se je zavestno odločil za to pot. Pravilno bi bilo, da za svojo odločitev, ki je zanj tudi finančno zelo donosna, sam nosi odgovornost.
Glede analogije med predsednikom PMSNS in predsednikom politične stranke, pa bi rad poudaril, da je popolnoma zgrešena. Predsednike političnih strank namreč volijo člani stranke in ne volivci na lokalnih volitvah, kakor to počnejo volivci madžarske narodnosti v Sloveniji, ko vsake štiri leta svoje predstavnike izvolijo v občinske madžarske samouprave. Vendar to ni glavni problem Horváthove analogije oz. nezdružljivosti funkcije poslanca DZ RS in predsednika PMSNS. Glavna težava je v tem, da je poslanec del zakonodajne veje oblasti, predsednik PMSNS oziroma PMSNS pa je nekako del izvršilne veje oblasti. Ni naključje, da je KPK v primeru Horváth že leta 2019 opozorila DZ RS, naj Zakon o poslancih uskladi z Zakonom o preprečevanju korupcije, "… da se v največji možni meri prepreči koncentracija različnih funkcij v eni in isti osebi, saj to lahko pomeni tudi tveganje za korupcijo". Ferenc Horváth je imel (in še ima) kot poslanec DZ RS v rokah vse vzvode oblasti, da priporočilo KPK tudi v praksi, se pravi v parlamentu, uresniči, pa tega (še) ni storil.
Če smo že pri analogijah, bi bilo bistveno pravilneje potegniti vzporednico med predsednikom PMSNS in župani občin, kot je to sicer že storil sam Ferenc Horváth, ko se je obrnil na Ministrstvo za javno upravo v zadevi umestitve predsednika PMSNS v plačni sistem. V uradnem dopisu je predsednik PMSNS Ferenc Horváth navedel: "Iz narave dela torej izhaja, da je njegovo delo (predsednika PMSNS, op. A. K.) primerljivo z delom drugih predstojnikov v javnem sektorju, glede na politično dejavnost je po našem mnenju še najbolj primerljivo z delom župana." Kot vemo, župani slovenskih občin (in tudi na Madžarskem je tako) ne morejo biti hkrati tudi poslanci v državnem zboru.
Attila Kovács, predstavnik madžarske narodne skupnosti v RS
Obiščite spletno stran brez oglasov.
