V zgornjem nadstropju stavbe nekdanjega zdravstvenega doma v neprofitnem stanovanju prebiva najemnica Anica Šmelc z možem Jožetom Šmelcem in sinom Borutom. Jože Šmelc je sicer lokalni aktivist, aktivni član Civilne iniciative Radenci ter član skupine na facebooku Enotni za Radence. Neprestano opozarja na oblastniške nepravilnosti. In prav aktivno opozarjanje na županova ravnanja je, kot je prepričan Šmelc, privedlo do nenadne spremembe neprofitnega stanovanja v tržno.
Do leta 1984 sta Šmelčeva živela v sosednjem stanovanju, velikem 52 kvadrantih metrov, ki ni imelo stranišča - na stranišče so hodili v zdravstveni dom. Šmelčevi je bilo nato kot čistilki, zaposleni v Zdravstvenem domu Gornja Radgona, neprofitno stanovanje, veliko 92,46 kvadratnega metra, v katerem prebivajo danes, dodeljeno 14. 6. 1984. Ko so prenavljali stavbo in sta se takratna najemnika sob, v katerih sta pred letom 1984 živela Šmelčeva, preselila, je Šmelc zaprosil za dodelitev teh sob za svoje otroke in jih tudi dobil. 15. 10. 2001 pa je iz aneksa o najemni pogodbi razvidno, da so tisti dve podstrešni sobi oddali (hči se je namreč preselila), zato se je kvadratura stanovanja s 134,39 kvadratnega metra zmanjšala na 92,46. Ta kvadratura stanovanja se pojavlja tudi v drugih uradnih dokumentih, ki nam jih je pokazal Jože Šmelc - med drugim v najemni pogodbi, poslani z Občine Radenci in s Finančnega urada Murska Sobota.
Župan Občine Radenci Roman Leljak pa ob tem trdi, da kvadratura stanovanja ni znana, bila naj bi, kot je dejal, 134,39 ali pa 96,46 kvadratnega metra. "Leta 2001 se je iz meni neznanih razlogov začela sanacija zdravstvenega doma, porabljenih je bilo 24 milijonov tolarjev, od tega je ministrstvo za zdravstvo v obnovo vložilo 15 milijonov. Obnovljena zgradba je v denacionalizacijskem postopku in ne vemo, ali bo ostala v lasti občine. Sporno je bilo že to, da je leta 2001 prišlo do financiranja. Zgoraj so bila tri stanovanja, leta 2001, ko se je to obnovilo, je ostala družina Šmelc zgoraj sama. Na občini imamo najemno pogodbo, ki je bila podpisana leta 2001. Iz nje izhaja, da je stanovanje locirano v prvi etaži v velikosti 134,39 kvadratnega metra, po aneksu pa se zmanjša na 96,46. To vam lahko pokažem," je za Večer dejal Leljak in pokazal na pogodbo z ročno vneseno kvadraturo in z datumom podpisa 14. 12. 2009.
Šmelčeva sta sicer upokojena, skupno imata okrog 1700 evrov prihodkov, stroški za stanovanje znašajo okrog 700 evrov, malo pod 200 evrov plačujeta za Šmelčevo mamo, ki biva v domu za starejše. Neprofitna najemnina znaša 170 evrov. "Leljak nama je tudi na facebooku očital, da so v stanovanje vlagali več, kot dobijo od najemnine. To ni res!" je dejal Šmelc. Kot povesta, sta tla in kuhinjo obnovila sama. Občina je pred časom zgolj zamenjala okna, ker so razpadala, kar je skupaj z delom in materialom, kot je dejal Šmelc, ki je stroške sam tudi preveril, znašalo 1140 evrov, kar je manj od letne najemnine: "Saj vidite, to stanovanje ni luksuz. Velik del kvadrature zajema hodnik, štiričlanska družina je težko notri. Najina hči je na koncu spala kar v dnevni sobi."
Preverjanje zanju ne velja
"Vsakih pet let smo dolžni preverjati podatke. Leta 2015 je bila preverba najemnega razmerja kot neprofitnega stanovanja in takrat je prišla dokumentacija, da ima stanovanje 92,46 kvadratnega metra - a tega sam ne najdem. Zakaj so kvadrati padli, ne vem. Mi smo po petih letih, v skladu z zakonom, poslali popis za preverjanje izpolnjevanja pogojev za vzdrževanje neprofitnega stanovanja. On se je iz nas norčeval, saj nam ni dal nobenega dokumenta in ni nam dovolil vstopiti v stanovanje," pojasni Leljak in doda, da občina nima podatkov, da je Šmelc socialno ogrožen. "Decembra je bil pozvan, da to z listinami dokaže, pa tega ni storil, zato smo mu zaračunali tržno najemnino."
Jože Šmelc pa: "21. 12. 2020 smo z občine dobili dopis, da bodo 4. 1. 2021 prišli ocenit stanovanje. En dan pozneje smo poslali dopis, če lahko pridejo z negativnim testom na covid-19 ali pa termin prestavijo. Poslali so mi nov termin, ki naj bi bil 21. 1. 2021, pa jih takrat ni bilo. Ko sem klical na občino, so mi rekli, da stanovanja ne bodo prišli ocenit, ker je v denacionalizacijskem postopku. Vprašal sem jih, če moram izpolniti papirje glede premoženja in prihodkov in takratna vršilka dolžnosti direktorja občinske uprave Mojca Marovič mi je zatrdila, da za naju to ne velja, saj sva stanovanje dobila v najem pred letom 2003, kar pomeni, da javni sklad ne more preverjati dohodkov vsakih pet let, kot to velja za tiste, ki so neprofitna stanovanja dobili pozneje. Poslala mi je še članek, v katerem je to razloženo."
Očitno je nenaden dvig najemnine oblika pritiska na kritike oblasti
"Je on kaj posebnega na tem svetu? Pred petimi leti je očitno dal podatke, da so preverili, zdaj, ko sem župan jaz, pa teh podatkov ne bi dal," je to komentiral Leljak. Skušali smo pridobiti tudi izjavo Marovičeve, vendar nam je v telefonskem pogovoru dejala zgolj, da naj se glede nadaljnjih vprašanj obrnemo na Sabino Gutalj, ki je zadolžena za odgovore na vsa novinarska vprašanja v zvezi s tem primerom. Po sedmih dneh čakanja smo Gutaljevi poslali sporočilo, kdaj lahko pričakujemo odgovor, in odgovorila nam je: "Postopek je še v teku in dokler ne bo zaključen ter ne bodo vsa dejstva ugotovljena, vam ne moremo odgovoriti."
Šmelčeva sta za pojasnilo in tolmačenje stanovanjskega zakona zaprosila ministrstvo za okolje in prostor in 21. 4. 2021 prejela odgovor, da bi morala za to stanovanje po stanovanjskem zakonu iz leta 1991 imeti sklenjeno najemno pogodbo že v letu 1991, najkasneje pa v letu 1992. Če pa je najemnica prejšnja imetnica stanovanjske pravice za predmetno stanovanje, je še naprej upravičena do neprofitne najemnine in najema za nedoločen čas za stanovanjsko površino, dodeljeno pred letom 1991.
Možnost pritožbe - županu
"Žena je 29. 3. 2021 (ne da bi prišli ocenit stanovanje ali poslali kakršne koli papirje) prejela osnutek - dopis z novo najemno pogodbo, ki je predvidevala zvišanje najemnine na 567 evrov, in bi jo morala podpisati in vrniti. Pogodba ni dopuščala možnosti pritožbe, ni vsebovala pravnega pouka, zato je ni podpisala, plačala pa sva zgolj najemnino po stari najemni pogodbi," pove Šmelc. Leljak pa: "V skladu z zakonom bi se lahko v 15 dneh pritožil, pa tega ni storil. Lahko gre na center za socialno delo in zaprosi za subvencijo stanovanja." Na naše vprašanje, na podlagi česa so določili višino tržne najemnine, če nimajo podatkov o stanovanju in najemniku, je Leljak odgovoril, da so to storili na podlagi cenika, ki velja za tržne najemnine v občini.
Leljak je dejal, da želi priti zadevi do dna, zato je zgolj za ta primer ustanovil štiričlansko komisijo. Razkril nam je le, da so člani podžupan Miran Jelen in trije zunanji strokovnjaki. Vprašali smo ga, ali je to pogosta praksa za razreševanje takšnih sporov, in dejal je, da ne: "Na mizi imam tri različne kvadrature stanovanja, vem, da so bila nekoč tukaj tri stanovanja, sedaj pa je eno. A mislite, da me kot župana ne zanima, zakaj je iz treh stanovanj nastalo eno? Potrebujemo notranji nadzor, da vidimo, kaj se dogaja in zakaj je prišlo do teh razlik." Šmelc nam je pozneje v telefonskem pogovoru dejal, da se od našega obiska komisija ni oglasila ali bila kakorkoli z njim v stiku.
Devetnajstega aprila sta Šmelčeva prejela nov dopis, tokrat z več uradnimi podatki, vseboval je tudi pravni pouk in 15-dnevni rok za možnost pritožbe zoper odločbo županu Občine Radenci, kar je ponovno nenavadno, saj so za to na občini pristojne službe in ne župan, razlaga Šmelc. Zgradba je v denacionalizacijskem postopku, Šmelc je že vložil vlogo za odkup in namerava odkupiti stanovanje takoj, ko bo to mogoče.
Javna obračunavanja in grožnje
Šmelc je prepričan, da se je Leljaku najbolj zameril, ko je 2. 3. 2021 prijavil nezakonito odlaganje gradbenih odpadkov na več lokacijah, ki so se odvažali v času pogorelega Pomurskega doma v Radencih. Leljak je 27. 3. na facebooku zapisal, da inšpekcija ni ugotovila kršitev in da Šmelc zavaja in laže. Slednji pa nam je pokazal dokument Inšpektorata RS za okolje in prostor, izdan 30. 3., v njem pa piše, da je bil del odpadkov z gradbišča res odpeljan na več nezakonitih lokacij.
Tudi sicer sta Šmelc in Leljak večkrat medsebojno obračunavala preko družbenih omrežij. Šmelc je recimo opozoril, da bo razpis za gradnjo nove telovadnice v Radencih dobilo podjetje, ki je v navezi z Leljakom. Takrat so ga Leljak in podporniki napadali preko facebooka, vendar se je na koncu pokazalo, da je imel Šmelc prav. Župan mu je v telefonskem pogovoru med drugim zabičal, da naj raje preneha s tem, kar dela, saj mu "noben pravnik te države ne bo mogel pomagati obdržati tega stanovanja". Zagrozil mu je tudi, da naj se raje ukvarja s svojim sinom in družino, ter dejal, da bodo stanovanje odkupili drugi. Šmelc je bil deležen tudi groženj - kot domneva, od Leljakovih podpornikov. Klic je prejel z neznane številke iz Celja, preko facebooka pa tudi grožnjo, da takšne, kot je on, polivajo z bencinom in sežigajo, kar je prijavil policiji.
Leljak je med drugim na svojem facebooku 14. 4. zapisal, da je Šmelc s svojim grobimi nastopi že v preteklosti želel urejati svoje ugodnosti mimo zakonskih okvirov oziroma na njihovi meji. "Očitno ima veliko časa, da se lahko ukvarja z mano. Če bi toliko časa vložil v urejanje svojega stanovanjskega vprašanja ... A mislite, da ker me je tolikokrat ovadil, nimam pravice pravno urediti statusa tega stanovanja? Ni mi jasno, kakšen je njegov motiv za nenehno kritiziranje," je Leljak odgovoril na naše vprašanje, kakšen je po njegovem Šmelčev motiv za aktivizem.
Zaradi zlorabe položaja in oderuške najemnine sta Šmelčeva Leljaka že prijavila, na odgovor z občine še čakata. Celoten primer sta predala odvetniku in nameravata pravico iskati tudi na sodišču. "Najbolj na svetu me boli krivica," je dejal Šmelc in pripomnil, da ne bo odnehal.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
