(TOTI LIST) Imamo ga, Slovenca z največjim!

Car Brzinski
26.08.2024 06:00

Dolgo je trajalo, ampak uspelo nam je ...

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Fotomontaža: Toti list

Vseslovenska akcija, s katero smo od sredine maja tudi z vašo pomočjo, drage bralke in spoštovani bralci, iskali Slovenca, ki v tem trenutku po slovenskih cestah in parkiriščih vozi največje vozilo, je vendarle obrodila sadove. Tako vam v tokratni številki ekskluzivno predstavljamo Bojana s Celjskega in njegovega športno-vojaškega terenca (SUV), ki v širino meri kar štiri metre. Kot je namreč znano, so po zdajšnji zakonodaji osebna vozila lahko široka zgolj do 255 centimetrov, medtem ko povprečna širina vozil trenutno v Evropski uniji znaša vsega 180 centimetrov (okoli 200 centimetrov z vzvratnimi ogledali), kar je tudi ključni prag pri določitvi obcestnih parkirišč na ulicah evropskih mest. In to seveda pomeni, da imamo v Sloveniji rekorderja, na katerega moramo biti nadvse ponosni!

Gospod Bojan, pozdravljeni v naši družbi. In čestitke za prav posebno priznanje.

"Ja, hvala. Sem pa tako živčen, da se moram najprej malo umiriti in nekaj spiti. Pa saj ne morete verjeti, kaj se mi je zdaj zgodilo. Izjemno hitro sem vozil po avtocesti od Ljubljane do Maribora, da ne bi zamudil tega intervjuja, ampak nobeden se mi ni umaknil s prehitevalnega pasa. Si predstavljate?!"

Kako ne?

"Ja, kako, kako … Kolona je bila na voznem in prehitevalnem pasu, vse polno, vse je stalo, do odstavnega, kjer tudi pogosto vozim, da se izognem vsem dedkom in babicam na naših cestah, pa se mi ni uspelo prebiti …"

Potem ste bili v brezizhodnem položaju, če je bila avtocesta zabasana. Tudi drugi vozniki so morali stati v koloni.

"Pa kaj je z vami? Da bom jaz čakal? Z vozilom, ki potegne več kot 200 kilometrov na uro? In to na prehitevalnem pasu, medtem ko trobim in blendam? Nisem zastonj vložil toliko denarja v tega terenca. In, prosim vas, nehajte še vi s takimi, ker se bom samo obrnil in odpeljal domov. No, da dokončam … Na koncu sem na srečo le opazil reševalno vozilo na nujni vožnji, zapeljal za njim in zdaj sem tukaj."

Zelo neodgovorno ste ravnali.

"Kako? Zakaj? Pa saj če v mestu opazim reševalno vozilo na nujni vožnji, se mu tudi nikoli ne umaknem. Še posebej takrat, ko se mi kam mudi. V trgovino ali na pijačo, na primer."

Pa se vam ne zdi, da bi morali dati prednost reševalcem, ki v tistem trenutku verjetno nekomu rešujejo življenje?

"Pa kaj ste vi moralna policija?! Briga me, kam se vozijo reševalci, o tem v bistvu nikoli niti ne razmišljam, ker med vožnjo vedno poslušam muziko, brskam po internetu ali gledam kako serijo na svojem telefonu."

Glede na to, da se med vožnjo, kot razumemo, veliko ukvarjate s svojim telefonom … Ali potem na primer sploh uporabljate smernike, žmigavce?

"Za koga pa naj jih uporabljam? Da kakšni tetki pokažem, kam zavijam? Pa saj ni moja mama ali punca, da bi morala vedeti, kam grem. Brigajte se raje zase in bo vsem lepše. To je moj življenjski slogan."

V redu. Dobili smo se v središču Maribora. Kje ste parkirali vozilo glede na to, da v širino meri neverjetne štiri metre?

"Jaz svojega vozila skoraj nikoli ne parkiram na parkirišču. Takega mesta zame tako ali tako ni na voljo, no, razen kadar lahko parkiram čez dva boksa ali na placu, ki je namenjen invalidom."

Tega ne bi smeli početi. To je nizkotno početje.

"Prosim? A gremo ven na parkirišče, da se zmenimo? Kot pravi moški?"

Umirite se, prosim. Samo pogovarjamo se. Kje torej parkirate svoje vozilo?

"Največkrat ga pustim kar na cesti, pločniku ali kolesarski stezi, ker mi ga tam ne more nihče podrsati, pa tudi policaji in redarji me zaradi tega niso še nikoli oglobili. Verjetno se me bojijo, ker imam tako ladjo, ha ha. No, ko grem na primer po nakupih v kak diskont ali na kosilo v gostilno, ga parkiram kar pred vrati. Nisem tak norec, da bom kot ostale ovce po nepotrebnem hodil tistih 10 ali 20 metrov do vhoda."

Kakšne so sploh prednosti takšnega vozila, če prometna infrastruktura še ni prilagojena njegovim dimenzijam?

"Vam pa res ni nič jasno. Lahko gremo po vrsti. Najprej, povsod si v središču pozornosti, vsi kažejo nate s prstom, se za tabo obračajo, torej si zvezda. Če na primer prevozim rdečo luč na semaforju, kar se mi pogosto zgodi, se kaj dosti ne obremenjujem, saj sem v tem vozilu dobro zaščiten."

Kaj pa drugi udeleženci v prometu?

"Me spet provocirate? Za take, kot ste vi, imam tisto cev na strehi, ha ha. No, s tem vozilom se lahko vozim samo po prehitevalnem pasu, varnostne razdalje mi ni treba upoštevati, ni mi treba uporabljati žmigavcev, parkiram ga lahko kjerkoli, kolesarjem in pešcem mi ni treba dajati prednosti, ker jih itak ne vidim, v Ljubljani smem uporabljati rumeni pas, ki je namenjen avtobusom … Želite, da nadaljujem?"

Zanimivo. Koliko denarja pa ste porabili za nakup tega vozila?

"Vse prihranke, nekaj denarja sta mi posodila starša, tudi kredit sem moral vzeti na banki. Ni bil poceni, poleg tega je tukaj še garaža, ki sem jo moral na novo zgraditi, zato tudi letos nisem šel na počitnice. Zadnje čase prav tako ne razmišljam več o novi garderobi, jem pa predvsem zamrznjeno hrano, ker se mi to res splača. Kot vidite, živim po novem skromno, se je pa ta vložek očitno že izplačal, če imam, kot pravite, trenutno največje vozilo v Sloveniji. Kaj, če bi mi naredili zdaj eno fotko, da jo objavim na facebooku?! Da vidijo moji sošolci iz osnovne šole, kako mi je v življenju uspelo …"

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta