Toti list je že januarja leta 2019, tik po lokalnih volitvah, ko se je na županski stolček prvič zavihtel Saša Arsenovič, mestno, slovensko in svetovno javnost seznanil s tajnimi načrti županstva. Arsenovič je že takrat napovedoval številne mostove, a so se meščanke in meščani zgolj nasmihali. A jih je smeh minil, ko smo v našem časniku razkrili županov tajni in srhljiv načrt, s katerim bi pokrili celotno reko Dravo. Ta bi sicer še tekla, a le še kot podmostnica.
Pred štirimi leti smo javnost torej šokirali s podatkom, da bo Maribor od Otoka do konca industrijske cone Melje pokrit z mostovi. Med njimi bo le toliko prostora, da bo omogočeno raztezanje in krčenje mostov, kar pomeni, da bi Mariborčani Dravo lahko opazovali skozi nekajcentimetrske špranje med mostovi. Tako imenovano "pokritje Drave" bi Mariboru prineslo do 300 novih mostov. Že takrat se je omenjal tudi svetovni rekord. Županstvo je leta 2019 obstoj tega načrta s stisnjenimi zobmi potrdilo, pojasnili pa so, da "je bila Drava pomembna, ko je še tekla, danes je to praktično stoječa voda, ki ne koristi nikomur". Dodali so, da bo pokritje reke prineslo neslutene turistične, družbene, prometne in celo kulturne prednosti, saj bodo tržili produkt "tunelske oziroma jamske podmostne vožnje", prav tako bi lahko pod mostove spravili Mariborsko knjižnico. Še več, načrtovali so, da bi vodilne slovenske umetnike zaprosili, da poslikajo spodnje dele mostov, kar bi pomenilo, da bomo namesto Maksove luknje dobili Podmostno umetnostno galerijo.
Kakorkoli, županstvo je z izpeljavo projekta "čevapčič brf", testnega prvega mostu oziroma brvi, nakazalo, da bo kljub številnim kritikam, predvsem glede uničevanja mestne vedute, razmetavanja z denarjem in popolne nepotrebnosti te brvi, nadaljevalo s pokrivanjem Drave. Mariborčane tokrat vabijo na ogled načrtov za drugi novi most (od 300 načrtovanih). Ta bo, točno tako, kot je leta 2019 razkril Toti list, odprl začetek pokritja reke Drave od Otoka proti Melju. In če smo leta 2019 sumili, da se želi županstvo vpisati v Guinnessovo knjigo rekordov, je takšne namere tokrat, pri predstavitvi mosta čez Otok, nehote potrdil Viktor Markelj iz biroja Ponting (ki je predstavil eno od možnosti izgradnje mostu), ki je prepričan, citiramo, da "bo brv velika dodana vrednost za to okolje. Katerakoli rešitev bo izbrana, bo predstavljala atrakcijo in svetovni rekord, že zaradi velikosti pešmostu."
Tudi tokrat smo za strokovno mnenje poprosili znanega strokovnjaka za mostove Eugena Von Brückeja, ki je bil že ob predstavitvi načrta pokritja Drave skeptičen. "Slišim, da ima mariborska občina finančne težave - in vztrajati pri projektu mostogradnje je precej nevarno početje. Razumem, da si želijo postaviti spomenik, no, spomenike, ampak verjamem, da je v mestu veliko več stvari, ki jih je potrebno prej urediti, a so seveda manj atraktivne in ne prinašajo svetovnega rekorda. Tega naj raje prepustijo športnikom," je ocenil.
Župan računa, da bi brv zgradili še v njegovem mandatu, a ne prej kot leta 2025 ali 2026. Ob pripombi, da bi ta denar lahko namenili nujnim projektom, kot so denimo krvavo potrebne investicije v mariborske šole in vrtce, ki so že desetletja, pa tudi v njegovem mandatu, na stranskem tiru, odgovarja: "To je tudi projekt zanje. Osnovnošolci z učitelji in vrtčevski otroci z vzgojitelji se bodo lahko sprehajali po mostu. In to brezplačno. Hkrati bodo lahko na mostu izvajali učne ure iz poznavanja delovanja hidroelektrarn in preučevali favno in floro Otoka. Odlično, ne?"
