Ideje za izlet: V Podravju se potepamo po gričih in dolinah med dvema mejama

Med državno mejo z Avstrijo na severu in državno mejo s Hrvaško na jugovzhodu lahko vsakdo najde primeren izletniški cilj in teren zase. Strmejši vzponi so na Pohorje ali Boč, manj zahtevne pohodniške in kolesarske ture z nižjimi vzponi in spusti vodijo po Slovenskih goricah in Halozah. Bolj uživaški sprehodi in izleti pa so mogoči tudi po povsem ravninskih delih, Dravskem in Ptujskem polju, okoli številnih ribnikov in jezer.

Na nogah, s palicami v rokah

Lepo označene in opisane pohodniške poti so speljane na skoraj vsak grič ali hrib, med najbolj znanimi točkami v okolici Maribora so Sv. Urban nad Kamnico ter Žavcarjev in Tojzlov vrh v vzhodnem delu Kozjaka. Toda v nekoliko oddaljeni okolici mesta so še številne zanimive poti, ki vabijo v mir in tišino. Na poti lepot in dobrot okoli Malečnika se lahko popotniki med drugim spustijo po ziplinu na posestvu Sončni raj, nekoliko daljša pa je pot s slikovitim imenom Skozi devet vasi obiščimo drevesa tri, ki se prav tako začne in konča v Malečniku.

Proti severu sta po Slovenskih goricah speljana še Vinotour, prva mednarodna pot nordijske hoje med vinorodnimi griči v okolici Svečine, ki vodi tudi mimo znamenitega srca med vinogradi, enega najbolj fotografiranih kotičkov Slovenije, in krožna Šentiljska pot, ki v celoti meri kar 56 kilometrov, na njej pa je med drugim mogoče z brodom prečkati Muro in opazovati jelene v obori. Na tej strani Drave sta še Franckova pot okoli jezera Komarnik blizu Lenarta in Agatina pot od gradu Hrastovec mimo Komarnika do Črnega križa. Po okolici se je mogoče razgledati tudi z razglednih stolpov, denimo na Plaču v občini Kungota ali na Zavrhu v občini Lenart, slednji je posvečen Rudolfu Maistru, ki je na Zavrh pogosto prihajal na oddih. Le skok je tudi do Trojiškega jezera in jezera Radehova.

Južno od Drave v pohorske strmine

Onstran Drave številne pohodniške poti vodijo niže ali više po Pohorju, denimo ob Lobnici do slapa Šumik, na Martnico, na Meranovo in naprej do Pečk, vse do Lovrenških jezer. Na južnih obronkih Pohorja vabita k raziskovanju Bistriški vintgar z rimskim kamnolomom in slapom Šum ter Oplotniški vintgar, nekoč edina oskrbovalna pot z lesom iz pohorskih gozdov. Bolje pripravljeni pohodniki se lahko odpravijo tudi na pohod čez Pohorje do Slovenj Gradca, kar je že del Slovenske planinske transverzale, na severnem bregu Drave pa denimo čez Kozjak, od Maribora vse do Dravograda.

Za uživače gre tudi lažje

Kdor raje pohaja po ravninskih poteh, bo našel zanimiv kotiček na zahodnem obrobju Dravskega polja. Po krajinskem parku Rački ribniki - Požeg je urejena dvanajst kilometrov dolga Ponirkova pot, na kateri je mogoče videti številne rastlinske in živalske vrste, zanimiva pa je tudi izhodiščno-ciljna točka, grad Rače iz 16. stoletja. V bližini so tudi zanimivi in manj znani Slivniški ribniki, proti jugu, blizu Slovenske Bistrice, pa je za sprehod in opazovanje zanimivo tudi Sestrško jezero, ki je pravzaprav vodni zadrževalnik za zadrževanje visokih voda Polskave. In če smo že pri jezerih, ne smemo pozabiti na največje akumulacijsko jezero v Sloveniji, Ptujsko jezero, ki mu domačini rečejo kar Ptujsko morje. Okoli njega vodi 13 kilometrov dolga pot, primerna za sprehajanje, tek ali kolesarjenje. Niže na Dravi je še naravni rezervat Ormoško jezero, ki je prav tako nastalo z zajezitvijo. Blizu njega so urejene Ormoške lagune, nekdanji odlagalni bazeni za odpadne vode tovarne sladkorja v Ormožu. Danes so lagune pomembno gnezdišče in bivališče številnih vrst ptic.

Proti hrvaški meji

Seveda pa to niso edine možnosti za pohodništvo v Podravju. Iz Spodnjih Poljčan vodita dve poti na vrh Boča, ki mu pravijo tudi štajerski Triglav. Severno od Rogatca se dviga Donačka gora, nekoč so ji rekli tudi Rogačka gora, saj ima z ene strani obliko roga, ki naj bi po legendi pripadal okamnelemu zmaju, iz katerega je nastalo gorovje Macelj na slovensko-hrvaški meji. Na pobočju Maclja so učenci Osnovne šole Žetale pred leti uredili naravoslovno učno pot K debeli bukvi, poimenovano po eni od glavnih zanimivosti na poti. Približno 200 let stara bukev ima obseg 470 centimetrov, visoka pa je 30 do 35 metrov.

Zanimiva izletniška točka v Halozah je še grad Borl z lepim razgledom na Dravo, ki je obenem izhodišče Haloške planinske poti z zaključkom na Donački gori. Za pot si je treba vzeti dva do tri dni časa. Kakih dvanajst ur pa traja krožna Bračičeva planinska pot po vseh naseljih občine Cirkulane.

S kolesom po ravnem ali v hrib

Še veliko več kot peš pa si v Podravju lahko ogledamo s kolesom, bodisi cestnim bodisi gorskim. Znamenita je denimo Dravska kolesarska pot, ki se v Sloveniji začne v Dravogradu in konča pri Ormožu, tako da poteka čez vso regijo. V znamenju vina je kolesarjenje Po poti Stare trte, ki vodi iz središča Maribora po vinorodnih legah vse do Jarenine. Tudi že omenjeni Rački ribniki so cilj manj zahtevne kolesarske poti, ki vodi med njivami in vasmi Dravskega polja. Prav tako manj zahtevna, a z 42 kilometri nekoliko daljša je krožna Pesniška kolesarska pot z izhodiščem in ciljem v Pesnici. Vodi skozi Dobrenjsko in Vukovsko dolino do Pernice, mimo Perniškega jezera in po Gačniški dolini nazaj v Pesnico.

Kdor rad močneje pritisne na pedale, se lahko s kolesom povzpne na Sv. Urban ali po grebenu Pohorja poveže hotel Bellevue in Šumik, od koder se spusti v Ruše. Izkušeni gorski kolesarji pa se lahko podajo po Pohorski kolesarski transverzali, od hotela Bellevue do vznožja Kremžarjevega vrha na koroški strani Pohorja. "Kordek" se imenuje krožna pot skozi Pekre in navkreber do smučišč Videc in Stolp, ki se spusti po eni od lažjih poti Bike parka Pohorje. Zanimivih pa je tudi osem različno težavnih kolesarskih poti po severnih obronkih Pohorja pod skupnim imenom Ride Ruše. Najlažja med njimi je pot Okrog Ruš, primerna za vse generacije, na preostalih pa čaka kolesarje kar nekaj višinskih metrov vzpona.

V Podravju pa se lahko kolesarji podajo tudi po različnih etapah Slovenske turnokolesarske poti, denimo med Gorišnico in Mariborom in od tod na Ruško kočo ter naprej do koče na Osankarici.

Na vseh opisanih poteh, bodisi peš bodisi s kolesom, lahko obiskovalci uživajo v razgledih, se ustavljajo ob cerkvah, kapelah, mlinih, raznih muzejih in drugih kulturnih znamenitostih ter se okrepčajo s pristno štajersko kapljico - z alkoholom ali brez njega - ter kulinaričnimi dobrotami gostoljubnih domačinov.