Maja Furman
Sanja Rozman je avtorica sedmih knjig na to temo in dolgoletna strokovnjakinja za zdravljene nekemičnih zasvojenosti, nam je povedala, zakaj se ujamemo v svet tovrstnih odvisnosti in kako izstopamo iz njega.
Prisluhnite pogovoru, v katerem boste med drugim izvedeli:
· kdaj govorimo o nekemičnih zasvojenostih,
· kateri so znaki tovrstnih zasvojenosti,
· ali se jih lahko pozdravi,
· ali smo lahko zasvojeni z odnosi in »ljubeznijo«,
· kako zdravimo zasvojenosti
· in zakaj sploh postanemo zasvojeni?
Pogovoru prisluhnite na povezavi TUKAJ.
Nekemične zasvojenosti so bolezni. Vendar sem zasledila, da so lahko tako zasvojeni tudi zdravi ljudje. Kdaj torej govorimo o nekemični zasvojenosti oziroma, kateri so t.i. diagnostični kriteriji zanjo?
"To je malo nerodno rečeno; ker gre za bolezen, potem ljudje, ki so nekemično zasvojeni, niso zdravi. To je bolezen, ki nastane zaradi nečesa, kar, na začetku, počnemo kot izbiro. Čez čas, ne vemo točno kdaj, pa ta izbira postane nekaj, na kar nimamo več vpliva in ne moremo več izbirati ali bomo to počeli ali ne, in takemu stanju rečemo bolezen. Tisti, ki imajo bolene, niso zdravi. Ko sem začela pred tridesetimi leti pisati o tovrstnih zasvojenostih, le-te niso bile priznane kot bolezni, imele so status različnih motenj. V tem času je stroka nekemične zasvojenosti uspela uvrstiti med bolezni, ker gre pri njih za spremembe na možganih, ki jih lahko dokažemo in so trajne ter dolgoročne. Med nekemičnimi zasvojenostmi so zaenkrat za bolezni priznane zasvojenost od iger na srečo, računalniških iger in seksualna zasvojenost. Motnje hranjena in zasvojenost z delom ter z odnosi zaenkrat še nimajo tega statusa. Zasvojeni trajno izgubijo sposobnost za zmernost, in to je tisto, kar je problematično. Na vaše vprašanje, ali so lahko nekemično zasvojeni tudi zdravi, lahko torej odgovorim na ta način."
Je zasvojenost neke vrste beg od tistega, kar nas, če se slikovito izrazim, "muči"?
"Ja, lahko je umik, rešitev, ki nastane problem, anestetik, analgetik itd. Ko nas nekaj muči, ko imamo problem, je zasvojenost način, ki nas odmika od problema. Zasvojenosti so kot neke vrste psihično pomagalo, ki nam omogoča, da se umaknemo pred stvarmi, ki se nam zdijo prehude in jih ne želimo videti ter si jih priznati."
Kako pomagati nekomu, ki je zasvojen, pa si tega ne želi priznati? Nekateri celo trdijo, da niso zasvojeni, in da s svojimi slabimi razvadami lahko prenehajo kadarkoli.
"Takemu recimo, naj torej preneha, če je res tako. Recimo mu, naj preneha za tri, štiri mesece, brez, da bi imel pri tem težave in brez, da bi si našel neko drugo nadomestitev."
Dobro ste rekli: nadomestiti eno zasvojenost z drugo. Kaj to pomeni?
"Najlažje je prenehati z eno zasvojenostjo in jo nadomestiti z drugo. Zakaj se vsi kadilci, ko nehajo kaditi, zredijo? Pri njih gre za nadomeščanje ene zasvojenosti z drugo, sicer za manj očitno, kot je na primer sladkor. Naj poudarim, da je lahko taka zamenjava za nekoga tudi napredek."
Več vsebine vas čaka v podkastu Večer v živo.
Pogovor je vodila Maja Furman. Spremljajte dogodke Večer v živo na spletni strani www.vecer.com/vzivo.
