Avtomobili nič dražji, večinoma cenejši. Predlog zakona o davku na motorna vozila naj bi začel veljati 1. januarja

Obdavčitev avtomobila po novem ne bo več vezana na njegovo tovarniško ceno.

Sašo Bizjak

Tako rekoč vse letošnje leto so uvozniki avtomobilov in trgovci opozarjali na nujnost priprave novega zakona o davku na motorna vozila (DMV). Tega je sicer oblikovala že prejšnja vlada, sedanja pa je pripravila novega oziroma svojega in vse kaže, da bo prav kmalu v državnem zboru, kjer naj bi ga obravnavali in sprejeli po hitrem postopku. Veljati naj bi začel 1. januarja prihodnje leto, prinaša vrsto sprememb, bistveno pa je, da se avtomobili po tem datumu naj ne bi podražili, temveč večinoma celo pocenili, nekateri občutno.

V Sloveniji so avtomobili obremenjeni s tremi davki: osnovnim oziroma DDV (22 odstotkov), davkom na motorna vozila (DMV) od leta 1999 in od leta 2012 še z dodatnim davkom na motorna vozila, t. i. davkom na luksuz. Letos je bil DMV v ospredju pozornosti zato, ker bo tako pri nas kot v EU 1. januarja dokončno začel veljati novi protokol o merjenju izpustov ogljikovega dioksida (CO2) z oznako WLTP. Ta bo zamenjal prejšnji protokol NEDC, ki je zastarel oziroma neustrezen. WLTP prinaša bistveno višje vrednosti izpusta CO2, in ker je sedanji zakon o DMV vezan prav na ta izpust, bi se lahko avtomobili po 1. januarju podražili. Predlog novega zakona o DMV to spreminja oziroma uvaja nov način odmere, ki naj bi - če se nič ne bo spremenilo - precej vplival na končno ceno.

Trije kriteriji kot osnova za DMV

Po novem bodo osnova za določitev DMV trije kriteriji: vrsta goriva (bencin ali dizel), izpust CO2 pri tako imenovani kombinirani vožnji, merjen v gramih na kilometer vožnje (g/km), in emisijski standard Euro, pri čemer to ni vezano na osnovno/tovarniško ceno vozila. Glede na vrsto goriva in izpust CO2 zakon določa pet razredov (od nad 50 do nad 230 g/km), in to v evrih oziroma zneskih (sedanji zakon ima deset razredov glede na izpust CO2, vendar je odmerjen v odstotkih od osnovne/tovarniške cene avtomobila), emisijski standard Euro pa je določen v šestih razredih (od Euro 1 do Euro 6d), prav tako v fiksnih zneskih, pri čemer so ti za dizelsko gnana vozila višji kot za bencinska. Zgolj za ponazoritev: za motor standarda 6d (to je večina motorjev) v bencinski izvedbi bo po novem DMV 30 evrov, za dizelskega pa 45 evrov. Seštevek vsega pomeni osnovo za DMV. Tega bodo, tako kot sedaj, prišteli k osnovni/tovarniški ceni vozila in nato odmerili 22-odstotni DDV.

Po približnih izračunih bo avto z osnovno ceno okoli 10 tisoč evrov po novem za 100 do 120 evrov cenejši.

Zelo dragi in zmogljivi avtomobili bodo v skladu z novim sistemom cenejši za nekaj 10 tisoč evrov.

Za motor standarda 6d (to je večina motorjev) v bencinski izvedbi bo po novem davek na motorna vozila znašal 30 evrov, za dizelskega pa 45 evrov.

Po neuradnih informacijah naj bi se vendarle odločili za ničelno obdavčitev električnih baterijskih vozil.

Predlog novega DMV prinaša tudi drugačno obdavčitev električnih baterijskih vozil (EBV). Žal predlagatelj ni upošteval načina, ki ga poznajo marsikje drugje (recimo na Hrvaškem), kjer so EBV vsaj po tej strani neobdavčena. DMV se bo pri teh avtomobilih prav tako odmerjal v zneskih, in sicer v odvisnosti od moči v kilovatih (kW) ter v štirih razredih. Največ oziroma 87,5 evra bo znašal DMV pri električnih avtomobilih z močjo motorja nad 100 kW, pri moči motorja do pet kW bo davek 15 evrov, zraven pa bo treba prišteti še poseben pribitek. Toda po zadnjih in seveda neuradnih informacijah naj bi se na podlagi medresorskega usklajevanja vendarle odločili za ničelno obdavčitev električnih baterijskih vozil. Sicer pa bo o tem verjetno še kaj rekla vlada, ki naj bi na današnji seji tudi sprejela predlog zakona.

Proračun bo ob 28 milijonov evrov

Na dlani je, da bo novi zakon o DMV vplival tudi na javne finance. Glede na spremenjeno lestvico obdavčitve in dejstvo, da bo pri večini vozil obračunan nižji znesek DMV, naj bi bil državni proračun v prvem letu uveljavitve ob približno 20 milijonov evrov. Vse druge rešitve, ki jih še prinaša novi zakon o DMV, naj bi prihodke proračuna zmanjšale še za osem milijonov evrov, kar pomeni, da naj bi bil državni proračun ob 28 milijonov evrov. Sicer pa je bilo lani iz naslova DMV (sem je vštet tudi dodatni davek na motorna vozila) v državnem proračunu zbranih 45,2 milijona evrov.

Davek na luksuz bo zgodovina

Predlog zakona o DMV tudi odpravlja dodatni davek na motorna vozila (t. i. davek na luksuz), uveden v času slovitega ZUJF - zakona o urejanju oziroma uravnoteženju javnih financ. S tem davkom so obdavčili avtomobile z motorjem z gibno prostornino nad 2500 kubičnih centimetrov in motocikle nad 1000 kubičnih centimetrov. Namen je bil jasen - breme javnofinančnega uravnoteženja naj bi bilo bolj enakopravno razdeljeno tudi na tiste, ki imajo globlji žep. Zgodilo se je ravno obratno - prodaja teh avtomobilov, ki sicer ni obsežna, se je še bolj zmanjšala, saj so številni našli druge možnosti oziroma poti. Razumljivo, saj je lahko davčna obremenitev z vsemi davki dosegla celo 50 odstotkov davčne osnove oziroma prodajne cene vozila. Prav pri teh avtomobilih bodo prihranki skoraj enormno veliki, medtem ko utegne biti končna cena po sedanjih oziroma približnih izračunih novega DMV za avto z osnovno ceno okoli deset tisoč evrov za 100 do 120 evrov nižja. Pri zelo dragih in zmogljivih avtomobilih pa bodo cene, tako kaže sedaj, nižje celo za nekaj deset tisoč evrov. Seveda pa bo to veljalo le, če se po 1. januarju nič ne bo spremenilo oziroma če bodo ostale enake tudi tovarniške cene.