Barka ni kriva, nje se ne preklinja, bog ne daj

Marjan Bauer
29.12.2016 20:31
Prvega januarja bo minilo osem let, odkar je Jure Šterk, najbolj znani slovenski jadralski popotnik, popisal zadnjo stran ladijskega dnevnika
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj


Jure Šterk je dnevnik skrbno vodil na samotarskem jadranju okoli sveta, na katerem ni bilo niti enega postanka. Kot vemo oziroma se nekateri spominjajo, je tedaj, do cilja na novozelandski Taurangi je imel še slabih pet tisoč milj, za Juretom izginila vsaka sled. Po več kot 24 tisoč na treh oceanih prejadranih miljah. Niti ena ni bila narejena na motor, krmar ga je dal odstraniti, da je lahko na jadrnico z za njegov značaj primernim imenom Lunatic vkrcal več živil.

Klica na pomoč ni bilo

Jure Šterk pred molkom, ki se je izkazal za dokončnega, ni oddal nobenega klica na pomoč. Njegov Lunatic so na tistem koncu Indijskega oceana opazili še dvakrat. Najprej je jadrnico duhov, pod gladino je bila močno obrasla z algami, jadra so razcefrana opletala v vetru, opazila švedska tovorna ladja Aida, vendar se ji zaradi viharnega morja ni mogla približati.

Kot določa pomorski protokol, sta s seboj vzela ladijski dnevnik in nekaj malenkosti. Vse je s pomočjo avstralskih oblasti in našega veleposlaništva v Canberri prišlo v roke Vojki in Igorju Šterku, Juretovi ženi in sinu.

Dnevnik zadnje plovbe

I

gor Šterk je očetu postavil oceanski nagrobnik v obliki ladijskega dnevnika, ki je izšel v knjigi Dnevnik zadnje plovbe. Kar nekaj je knjig ljudi, tudi Slovenci so med njimi, ki so z jadrnico obkrožili svet. Vsaka je posebna, pišeta jo mornarjev značaj, njegova osebnost, skupni imenovalec pa so ljubezen in sovraštvo do morja, up in obup, zmagoslavje in smrtni strah, lepote in grozote.

Ko si več kot leto dni sam na barki in oceanu, ni veliko filozofije, razen če je ta tudi ponižnost pred stvarstvom. Seveda je. Na nekaj metrih čolna, kopnine, ki ni kopnina, življenje ni žur.

Sanje o objemu

Samota ubija, morje ubija, mraz in vro

čina tudi, iz viharja v vihar, iz bonace v bonaco. Morda se komu zdi banalno, ko Jure iz dneva v dan opisuje ene in iste stvari: vreme, manevre, nenehna popravila, s kom je imel (če) radijsko zvezo, vonj po ženski ali sanje o objemu, kopno, telovadbo in reševanje sudokuja, njegovo poslušanje radijskih postaj pa je iskanje življenja.

Tank ni prišel mimo

Od Jureta uživača, človeka, ki je med vojno za Slovenijo nameraval sesuti tank JLA, ki pa ni prišel mimo (Janez Janša ga je tolažil, da celo JLA ni več tista, kot je bila), pridemo do Jureta, ki mu je v mornarskem besednjaku "prekleto jebeni Indijski ocean" načel moči in voljo.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta