Magnolija je listopadna rastlina, ki zraste kot drevo ali grm. Za njeno izvorno domovino velja Azija. Poznanih je 240 vrst magnolij. Ime je dobila po francoskem botaniku Pierru Magnolu, ki je to rastlinsko vrsto opisal že v 17. stoletju. Cvetovi magnolije so čašaste ali zvezdaste oblike, raznih barv, prijetnega vonja in se razvijejo iz vrb podobnih brstov, ki nastanejo med prejšnjo vegetacijo. Magnolije cvetijo od zgodnje pomladi in še v jesenskih mesecih, odvisno od vrste.
Zanimivo je, da magnolije ne proizvajajo nektarja, proizvajajo pa velike količine cvetnega prahu, ki ga hrošči in čebele uporabljajo za hrano. Sulanževa magnolija je izjemno počasi rastoče drevo z zaobljeno krono, ki zraste od šest do osem metrov v višino in od dva do štiri metre v širino. Je najbolj razširjena in najbolj znana vrsta magnolije na svetu in v Sloveniji. Jeseni se obarvajo v zlato rumene odtenke. Veliki belo rožnati cvetovi cvetijo od marca do maja. Mnoge nekateri cvetovi spominjajo na ptičke. Cveti še pred olistanjem. Cvetni popki so občutljivi za pozno zmrzal. Stožčasti plodovi imajo različne barve.
Cvetovi magnolije so okusni
Starodavni ljudski zdravilci so skorjo in cvetove magnolije uporabljali za zdravljenje vnetih dihal, ob prebavnih težavah in pri slabosti, pri izpadanju las in za nego ran. Zaradi prijetnih arom, ki jih premorejo magnolije, jih uporabljajo za izdelavo parfumov, eteričnih olj, tinktur …, na presenečenje mnogih pa so cvetovi magnolije uporabni tudi v kuhinji. A niso le užitni, temveč so tudi okusni, z blagim okusom po ingverju ali kardamomu. Če jih uporabimo kot dodatek v solati, ne smemo pretiravati zaradi intenzivnega okusa. Dobro se obnesejo vloženi magnolijini cvetovi. Ta tradicija izvira predvsem iz Japonske, Kitajske in kasneje Velike Britanije. Na splošno velja, da so za uporabo svežih cvetov najbolj uporabni belo rožnati ali rožnati zunaj, beli znotraj, sledijo jim cvetovi, ki so enobarvni in srednje svetlo rožnati v celoti. Temnejše rožnati cvetovi so sveži bolj grenki in so bolj uporabni za sušenje.
Vložene magnolije kot priloga k siru
Za vložene magnolijine cvetove potrebujemo: 75 g cvetnih listov magnolije, 100 g riževega kisa ali beli vinski kis, 35 g granuliranega sladkorja, ščepec soli. Nepoškodovane cvetne liste magnolije operemo in posušimo s papirnato brisačo. Nato jih damo v kozarec za vlaganje (lahko jih pustite cele ali narežete na trakove). V manjši posodi na nizki temperaturi segrejemo kis, sladkor in sol. Mešamo, dokler se sestavine ne pomešajo in se pojavijo drobni mehurčki. Mešanico še toplo prelijemo čez cvetne liste in pustimo, da se ohladi, preden zapremo s pokrovom. Pred uporabo pustimo stati en teden. Vloženi cvetovi magnolije se odlično obnesejo kot začimba azijske hrane, kot priloga k staranim vrstam sira, kot priloga k sušiju ...
Magnolijin sirup in čaj
Za pripravo magnolijinega sirupa potrebujemo: 20 g cvetnih listov magnolije, 1/4 kg rjavega sladkorja, 1 limono in vodo. V manjšo posodo vlijemo vodo in sladkor ter v njej dušimo cvetne liste približno 20 minut. Dodamo še sok polovice limone in košček limonine lupine. Precedimo in pri tem dobro stisnemo lističe ter vroči sirup prelijemo v čisti kozarec za vlaganje. V hladilniku bo tako pripravljen sirup zdržal okoli leto dni.
Za magnolijin čaj proti stresu potrebujemo: 4 cvetne liste magnolije, 1 skodelico vode, 1 žličko akacijevega medu. Naberemo cvetove z drevesa, ki ni bilo izpostavljeno gnojilom ali insekticidom. Cvetne liste stresemo v skodelico, prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati 10 minut. Po želji dodamo med. Pijemo do trikrat na dan.
