Barbara Gavez Volčjak
Medtem ko se današnji otroci in najstniki s pametnim telefonom in računalnikom naučijo ravnati skorajda prej kot z žlico in zobno ščetko, se morajo pripadniki prejšnjih generacij vsake nove funkcije šele naučiti. Kaj šele tisti še starejši, ki niti v šoli niti v službi niso uporabljali digitalne tehnologije. Če nimajo sorodnikov ali prijateljev, ki bi si vzeli čas in jim - dvakrat, trikrat, petkrat - pojasnili, kako naj uporabljajo naprave, se sami težko znajdejo. Pa bi bilo ravno zanje dobro, da se naučijo vsaj digitalne abecede, ker jim lahko uporaba funkcij pametnega telefona, tablice ali računalnika zelo izboljša kakovost življenja.
Digitalno pismeni starostniki se počutijo bolj varne
Z digitalnim opismenjevanjem, tudi starejših, se v Sloveniji ukvarjajo različna socialna (na primer Simbioza Genesis) in druga podjetja, nevladne organizacije, javni zavodi (denimo ljudske univerze) in drugi, so povedali na Ministrstvu RS za digitalno preobrazbo. Za starejše so med digitalnimi spretnostmi po njihovem mnenju običajno najbolj uporabne varno brskanje po spletu, uporaba e-pošte in digitalnih javnih storitev, spoznavanje družbenih omrežij in njihovih nevarnosti ter uporaba raznih aplikacij, kot so na primer vremenska napoved, koledar in podobne. "Komunikacija s sorodniki in prijatelji postane za digitalno pismenega izredno preprosta, prav tako naročanje k zdravniku, plačilo položnic in še in še. Že z osnovno digitalno pismenostjo se lahko starejši počutijo bolj varne in manj osamljene," so dodali na ministrstvu.
Pilotni projekt v Ormožu
Izkušnje s poučevanjem starostnikov o uporabi pametnega telefona ima tudi Katarina Kulovec, študentka Medicinske fakultete Univerze v Mariboru. Kot prostovoljka se je vključila v pilotni projekt Digitalno opismenjevanje starejših, ki ga je organizirala Alma Mater Europaea, sodelovali pa so študentje različnih smeri več mariborskih fakultet. Pilotni projekt so izvedli v Centru za starejše občane Ormož, vanj je bilo skupno vključenih deset stanovalcev, starih od 76 do 95 let. V začetku so študentje obnovili svoje znanje uporabe nekaterih funkcionalnosti telefona in določenih postopkov, na primer odpiranja računov za e-pošto in družabna omrežja. "To znanje smo nato strnili v priročnik, s katerim so si lahko pomagali tudi starejši, če so kaj pozabili, ker smo jim postopke pokazali le enkrat ali dvakrat," opisuje Katarina Kulovec.
Še vedno se lahko česa novega naučijo
Vsak študent je dobil "v uk" po enega starostnika, učili pa so jih uporabljati tisto, kar so starostniki že imeli na voljo; večinoma je to telefon, en uporabnik je imel računalnik, v domu pa so si lahko izposodili tudi tablice. "Z nekaterimi smo začeli povsem na začetku, drugi so že nekaj znali, prilagodili smo se njihovim potrebam in željam," razlaga sogovornica. Uporaba elektronske pošte po njenem mnenju pri starostnikih ni tako priljubljena kot denimo videoklici, stiki na družabnih omrežjih ali pošiljanje SMS-sporočil, ogled videov na youtubu. "Pri naših uporabnikih v domu starostnikov se je pokazalo koristno, da lahko z uporabo digitalne tehnologije ostanejo v stiku z družino in prijatelji, da se ne počutijo preveč osamljeni," poudarja Katarina Kulovec. "V domu si sicer najdejo družbo drugih stanovalcev, sorodniki pa jih mogoče ne utegnejo vsak dan obiskati. Preko videoklicev in orodij za klepet se lahko s svojci in prijatelji pogovarjajo vsak dan, ohranijo pristen odnos in socialne stike. Pomembno pa je tudi, da jim je zanimivo spoznati nekaj novega, saj tako nimajo občutka, da se ne morejo več ničesar naučiti," še opozarja.
Katarina Kulovec ima sicer nekaj izkušenj s tovrstnim poučevanjem že iz družinskega kroga. "Poznam veliko starejših, ki jim je prišlo prav, da so lahko med epidemijo na telefonu pokazali potrdilo o cepljenju ali prebolelosti, to sem naučila tudi svojo babico," pravi in še dodaja, da je uporaba digitalne tehnologije lahko koristna tudi za starostnike, ki ne bivajo v domu. "Če živijo bolj na vasi, oddaljeni od drugih, tako lažje ohranjajo stike," je prepričana bodoča zdravnica.
