Potovanja povezujemo z učenjem, zabavo, širjenjem obzorij in bogatenjem duha. Lahko med potovanjem prejmemo več informacij, kot jih je naš um sposoben obdelati?
Zdi se, da nekateri kraji povzročajo tako specifične reakcije, da jih preučevalci človeške nravi kar poimenujejo po njih: Jeruzalem, Pariz, Firence, Indija ... Psihologi opozarjajo, da je treba upoštevati tudi izčrpanost od potovanja, ki zagotovo ne doprinese k normalnemu doživljanju destinacije.
Ti sindromi niso uradno priznani kot zdravstvena stanja, vendar njihova imena pomagajo zdravnikom, da lažje prepoznajo vzrok težave.
Ne vemo, ali je kdo že doživel slovenski sindrom, naslednjih pet pa je znanih in precej dobro raziskanih.
Jeruzalemski sindrom
Eno najstarejših mest na svetu in stičišče treh monoteističnih ver vsako leto privabi na milijone romarjev z vsega sveta, a vsi ne doživijo potovanja na enak način. Jeruzalemski sindrom je duševni pojav, ki prizadene predvsem tiste popotnike, ki pridejo v Jeruzalem iz verskih razlogov.
Menijo, da je lahko že sam prihod v mesto, nabito z zgodovino in verskim pomenom, sprožilec in lahko vodi v obsesivne ideje in iluzije. Človek začne verjeti, da je "izbran" in se začne obnašati mesijansko. Prvič so sindrom identificirali pred približno dvajsetimi leti, letno pa zabeležijo okoli sto primerov. Vendar ni vezan na določeno vero.
Pariški sindrom
Za razliko od jeruzalemskega je pariški sindrom nekoliko bolj zabaven. V dobi Instagrama, retuširanja in neštetih filtrov bi ga sicer lahko prenesli še na kakšno drugo mesto. Za kaj gre? Pariški sindrom je občutek razočaranja pri tistih, ki ob prihodu v Pariz ugotovijo, da ni tako lep, kot so pričakovali. Na žalost ne gre za običajno razočaranje, ki smo ga vsi že nekje doživeli, ampak za vrsto kulturnega šoka s hudimi simptomi. Oseba lahko halucinira ali doživi izjemno anksioznost, občutek depersonalizacije, ki ga spremljajo telesni simptomi, kot so omotica, potenje in bruhanje.
Prve zabeležene primere hospitalizacije zaradi pariškega sindroma so opazili med japonskimi in kitajskimi turisti, saj so mediji v njihovih državah močno idealizirali Pariz. Namesto filmske romantike jih je pričakal prometni kaos in nič kaj šarmantni natakarji, ki nočejo govoriti angleško. To je še posebej težko za tiste Japonce, ki prvič potujejo in se srečajo s kulturo, ki je zelo drugačna od njihove, ki daje velik pomen vljudnosti, spoštovanju in prijaznosti.
Japonsko veleposlaništvo še vedno vsako leto prejema klice na pomoč, zdaj pa sodeluje tudi s pariškimi bolnišnicami, piše hrvaški portal PunKufer.
Stendhalov ali Firenški sindrom
Nekateri temu pravijo "bolezen ljubiteljev umetnosti" – sliši se romantično, a ni. Ime je dobil po francoskem pisatelju Stendhalu, ki je svoj obisk Firenc v svoji knjigi opisal takole: "Padel sem v ekstazo ob sami ideji, da sem v Firencah. Srce mi je razbijalo, življenje me je zapustilo, hodil sem v strahu, da bi se zrušil."
Najpogosteje se pojavi pri občutljivih ljudeh, ki potujejo sami, še posebej, če so ljubitelji umetnosti, izpostavljeni veliki lepoti ali velikemu številu mojstrovin hkrati. Kaže se s potenjem, motnjami srčnega ritma, bolečinami v trebuhu, občutkom tesnobe ali občutenjem izrazite evforije. Fraza "Umiram od lepote" ne bo nikoli več enak.
Indijski sindrom
Mnogi popotniki pridejo v Indijo, da bi odkrili sebe in izvedeli več o duhovnosti. Konec koncev je Indija v medijih predstavljena kot mistična in skoraj nezemeljska destinacija. Nekateri domačini z veseljem sledijo temu imidžu in pomagajo prišlekom doživeti Indijo, ki v resnici ne obstaja. Indijski sindrom naj bi bil posledica zahodne fetišizacije Indije in poskusa vklopiti se v popolnoma drugačen življenjski slog in vedenje.
O indijskem sindromu govori francoski psihiater Regis Airault v svoji knjigi "Nor na Indijo". Podobne simptome je opazil pri zahodnih turistih, ki so "nori" na Indijo. Gre za iluzije o nadčloveških močeh, prepričanja, da so turisti reinkarnacija svetnikov, in trditve, da lahko vidijo svoja prejšnja življenja.
Nekateri gredo pri tem tako daleč, da povzročijo veliko sivih las svojim bližnjim, saj se za njimi v Indiji izgubi vsaka sled. Takšne potem prijavijo kot pogrešane osebe.
