Sierra Nevada de Santa Marta na severu Kolumbije je najvišji obalni masiv na svetu z gorami, ki se dvigajo do 5730 metrov nadmorske višine. Prav tam, med gorskimi vrhovi, je svoje zatočišče našlo pleme Kogi, ki je več kot 500 let živelo v izolaciji.
V začetku 90. let prejšnjega stoletja je pleme počasi začelo odhajati v zunanji svet. Ni jih pritegnila sodobna tehnologija ali predelana hrana. Prišli so iz izolacije, da bi ljudi opozorili na zlo, ki ga prinaša uničevanje narave. Da bi zaščitili svoje domove in svet nasploh, piše portal Pun Kufer.
Vsega so krivi mlajši bratje
Za pleme Kogi so njihove gore srce sveta – kraj, kjer se je življenje začelo. Veljajo za Starejše brate, ki z obredi in molitvami varujejo srce sveta, da bi ohranili ekološko in duhovno ravnovesje planeta. Ravnovesje so ogrožajo Mlajši bratje ali tujci, kot jih imenujejo Kogi. Glede na škodo, ki jo je povzročila kolonizacija, je ime za ljudi, uničevalce narave, ki jim je vseeno, več kot blago. Uničevalce Kogi vidijo kot otroke, ki ne razumejo, kaj počnejo z rekami, gozdovi in gorami.
Kogi so tako kot plemena Wiwa, Kangwama in Arhuaco potomci staroselske civilizacije Tairona, ki so jo okupirali španski osvajalci. Tisti, ki so spopad preživeli, so zbežali v gore. Kogi, ki so živeli najbližje gorskim vrhovom, so se ločili od preostalega sveta. Mlajši bratje so medtem neumorno krčili avtohtone gozdove za pridelavo hrane in koke. Porazni podatki kažejo, da je danes v Sierri Nevadi ostalo le še 17 odstotkov prvotnih gozdov, piše Pun Kufer.
Zaščiteno srce sveta
Srce sveta, ogromen masiv Sierra Nevada de Santa Marta, se razteza od vznožja, ki se dotika Karibskega morja, do vrhov brez snega skozi celo leto. Med tema dvema skrajnostima so različni ekosistemi, od ledenikov in meglenih gora do soparnih tropskih džungel. Čudovito območje se ponaša z eno največjih biodiverzitet na planetu in je pri Unescu zaščiten kot biosferni rezervat.
Območje je zatočišče za več kot 600 vrst ptic, vključno s 36 vrstami, ki jih ne najdemo nikjer drugje, in 189 vrstami sesalcev. Leta 2013 je Mednarodna zveza za ohranjanje narave razglasila nacionalni naravni park Sierra Nevada de Santa Marta za "najbolj nenadomestljivo" mesto na svetu za ogrožene vrste, še piše Pun Kufer..
Film, ki naj bi spremenil vse
V poznih osemdesetih letih prejšnjega stoletja so plemenski duhovniki ali Mamosi sprejeli težko odločitev, da končajo izolacijo. Na njihovo povabilo je prišel britanski režiser Alan Ereira, ki je v naslednjih dveh desetletjih sodeloval s plemenom, da bi Mlajšim bratom z dokumentarnimi filmi posredoval sporočilo, ki opozarja, kam vodi ropanje narave. Svete reke so usihale, ledeniki so se topili. Srce sveta je bolno, morda celo umira.
"Želimo, da Mali brat ve, da ne more več priti sem, da se ne more vrniti. Tukaj postavljamo mejo. Razumite, nočemo, da pride sem in nas moti. Uničenje je tako veliko," sta Kogija povedala v enem od dokumentarcev.
Odkar je Ereira prvič obiskal pleme Kogi v poznih osemdesetih letih prejšnjega stoletja, je pleme sprejelo majhno število tujcev: akademike, jezikoslovce in okoljevarstvenike, katerih motivom je bilo mogoče zaupati. Uradno dovoljenje za obisk danes izda Organizacija Gonawindúa Tayrona (OGT), ki deluje kot predstavniški organ avtohtone vlade. Danes je OGT usmerjen predvsem v upravljanje rezervata Kogi, varstvo narave, pa tudi pomoč pri proizvodnji in prodaji kave, od katere živi pleme, še piše PunKufer.
