(FOTO) Zdi se, kot da je na koncu sveta: Najbolj oddaljeni hrvaški svetilnik skriva starodavno zgodbo

D.Ži
12.09.2024 09:53

Že stoletja zatočišče sredi morja, bogata zgodovina tega odročnega otoka pa priča o njegovem strateškem pomenu že od antičnih časov.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Danes na Palagruži v izmenah delata dva svetilničarja. 
Profimedia

Palagruža (Velika), največji otok istoimenskega morskega arhipelaga med Lastovom in italijansko obalo, je skoraj dvakrat bližje italijanski obali kot hrvaški.   

Manjši otoki arhipelaga, Mala Palagruža, Kamik od Tramuntana, Kamik od Oštra in Galijula, najjužnejša točka Hrvaške, vsaj ko je nad morjem, so impresivna, a precej tiha družba, piše hrvaški portal PunKufer.

Kamniti svetilnik se nahaja sredi otoka, 90 metrov nad morjem.
Profimedia

Otok Palagruža se dviga do 90 metrov nad morjem, z blagimi pobočji na eni strani in strmimi skalami na drugi strani, ki se stikajo na izrazitem grebenu, ki teče po celotnemu otoku, približno kilometer in pol.

Do leta 1860 je bila Palagruža pod Italijo, nato so jo zavzeli Avstrijci. 
Profimedia

Palagruža je otok redkih ptic in endemičnih rastlin, suhega podnebja in neusmiljenega morja. Kljub temu je bil naseljen že pred devet tisoč leti, arheološke raziskave pa dokazujejo, da gre za Diomedov otok, kjer je izginil in umrl mitološki junak, njegovi prijatelji pa so se spremenili v ptice.

Palagruža je otok redkih ptic in endemičnih rastlin.
Profimedia

Palagruža je že stoletja zatočišče sredi morja, bogata zgodovina tega odročnega otoka pa priča o njegovem strateškem pomenu že od antičnih časov. Arheološko najdišče, ostanki srednjeveškega samostana in papeževa njiva še danes skrbijo, da je preteklost zelo prisotna na tisti, ne vedno gostoljubni skali sredi odprtega morja.

Gre za Diomedov otok, kjer je izginil in umrl mitološki junak.
Profimedia

Do leta 1860 je bila Palagruža pod Italijo, ko so jo prevzele avstrijske oblasti, so na otoku ustanovili patruljsko službo, kmalu pa zgradili svetilnik (1875) in meteorološko postajo (1895). Od takrat je Palagruža neprekinjeno naseljena. V preteklosti je na otoku živelo več kot deset članov svetilničarjeve družine, danes pa v svetilniku v izmenah skozi vse leto živita dva svetilničarja.

Raven bivanja je na Palagruži presenetljivo visoka.
Profimedia

Kamniti svetilnik se nahaja sredi otoka, 90 metrov nad morjem, z laterno, ki jo je izdelal Francoz Henry Epoulite, pa se dviga 126 metrov visoko. Do svetilnika vodi strma pot, dolga približno 700 metrov. Nekdaj so svetilničarjem na tej pravi planinski poti pomagali nosači, pred desetimi leti pa jih je zamenjala žičnica, namenjena dvigovanju bremen zahtevni lokaciji, tako da so nosači odšli v zaslužen pokoj, še piše PunKufer. 

Če ste za pravo avanturo, jo najdete na koordinatah 42.393029, 16.258021.
Profimedia

Raven bivanja je na Palagruži presenetljivo visoka, poleg vode iz cisterne in elektrike iz sončnih kolektorjev se lahko pohvali tudi s fiksno telefonsko povezavo. V svetilniku je tudi manjša arheološka zbirka, najamete lahko celo dva apartmaja za štiri osebe. Če ste za pravo avanturo, jo najdete na koordinatah 42.393029, 16.258021, saj svetilnik nima stalnega naslova. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta