Kalkulacije

Šef parlamenta, nekoč vidni član SMC, zdaj pa član nepovezanih poslancev, Igor Zorčič, bi ustanavljal novo stranko. A je hkrati ne bi. Za zdaj. Včeraj je, mimogrede, ko je govoril o RTV, komentiral svojo strankarsko prihodnost. Nič novega ni povedal, očitno bo po stari maniri še naprej kolebal (in preračunaval), kakšna bo do super volilnega leta (zanj) najbolj optimalna rešitev. A pregovorno vroča politična jesen, naj bo to floskula ali ne, zaradi trenutnih političnih razmer in razmerij odpira sezono premikov, prestopov, združevanj političnih sil in oportunističnih premislekov. Zorčič, Jurij Lep, Janja Sluga in Branislav Rajić so marca lani vstopili v vlado Janeza Janše. Čeprav so (bolj ali manj neuradno) izražali nezadovoljstvo nad potezami SDS, iz koalicije niso izstopili. Šele ko jim je po letu dni postalo skrajno neudobno, so se odcepili. "Na trgu" si je največ pozornosti zaradi funkcije priboril Zorčič. Najmanj ugodna v tej enačbi je zanj zamera strank KUL, ki niso pozabile, da Janševe ladje ni zapustil v trenutkih, ko bi jo lahko pomagal potopiti.

V očeh več sogovornikov na levi sredini je danes politična figura brez posebne teže, ki ne zna izkoristiti okna priložnosti. Se ga pa posebej v SD, ki si je na tem delu političnega prostora že nabrala nekaj prednosti pred tekmeci in obrate politične tekme navija z vseslovensko turnejo med ljudmi, ne bi branili, je bilo iz stranke večkrat neuradno slišati. Namreč ob bližanju volitev bi krepili blagovno znamko in širili doseg na levi sredini. Prav to pa v krogu poslancev, ki še iščejo stranke, sproža skrb, da bodo zgolj sredstvo za začasne politične učinke, do volitev pa izgubljeni v velikih strukturah strank, kjer prihaja tudi do notranjih prerivanj. Logično, do parlamentarnih volitev je nekje osem mesecev. To je še dovolj časa tudi za morebitne nove politične stranke. Takšnega političnega projektiranja pet pred dvanajsto smo v Sloveniji vajeni. Nekaj strank je v krčevitem boju za obstanek, obeti pa so različni. Za SMC denimo zelo slabi. Najprej se je želela rehabilitirati v navezi s SLS, ki po 2014. ne zmore več prek parlamentarnega praga, zdaj bi se povezovala z Alojzem Kovšco in poudarjala gospodarske usmeritve. Medtem ko stranke tuhtajo o svojih receptih za uspeh ali za golo preživetje, v političnih kuloarjih ugibanja o tem, ali bi Janša taktično lahko sprožil predčasne volitve, niso več živa. Vlada bo v "visečem stanju" parlamenta, kakršnega gledamo že mesece, mukotrpno iskala večino za pomembnejše politične projekte. Sprotna preštevanja so postala za koalicijo že natrenirana vaja.

Pod črto, čeprav se je pod Janšo 3.0 v Sloveniji marsikaj pripetilo prvikrat, od načrtnega finančnega izčrpavanja STA, referendumskega fiaska brez posledic v koaliciji in spuščanja vseh standardov politične kulture a la minister Hojs, je v slovenski politiki marsikaj po starem. Leva sredina bo očitno na volitvah spet "lovila" Janšo, na veliko se bo preračunavalo in zasledovalo partikularne strankarske ali pa kar osebne karierne interese. Zatorej je veliko vprašanje kljub prelomnim časom, ki bi zahtevali pomembne razvojne, strateške premisleke in odločitve, kakšno težo bo v resnici dobila prihodnost države in družbe.