Kam lahko gremo na izlet, ko je hladno? Na ogled posebne jame

Branka Bezjak Branka Bezjak
17.11.2023 15:15

Križna jama je edina naravno ohranjena turistična jama pri nas. V njej ni električne razsvetljave in ne betonskih poti. Najdaljši in prav poseben ogled jame je na voljo le pozimi

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Prvi del jame in prvo jezero v Križni jami sta na ogled brez omejitev in vse leto.
Peter Gedei

Ko so dnevi mrzli in kratki, obenem pa načrte za odhod v naravo preprečijo še padavine, je lahko obisk katere od jam dobra rešitev, kako preživeti prost dan. Križna jama po lepotah in zanimivostih pri tem ne zaostaja za najbolj turistično obiskanimi jamami. Še več, tukaj bodo na svoje prišli tisti, ki raje izbirajo turistično manj obiskane lokacije. V hladnejšem delu leta je po besedah vodnice Janje Urbiha doživetje še prav posebno. "Zelo ponosni smo, da je to še zmeraj naravna jama, zato smo tudi omejili število obiskovalcev pri daljših ogledih. Kot ekipa se trudimo, da jamo ohranimo. Zaradi tega tudi vse goste preobujemo v takšne nobel, zelene gumijaste škornje, da sem ne nosimo bakterij z vsega sveta," se je nekoliko pošalila Urbiha.

Najprej se moramo preobuti v gumijaste škornje, ki jih po uporabi vodniki skrbno sperejo in očistijo.
Branka Bezjak 

Za jamo, ki torej slovi po svoji neokrnjenosti, skrbijo in po njej tudi vodijo z vsemi omejitvami v Društvu ljubiteljev Križne jame, ki svoja načela varovanja predajajo iz generacije v generacijo. V posebnem prostoru v objektu, kjer prodajajo tudi vstopnice, imajo zato velik regal škornjev vseh številk. Ker ti niso podloženi, je zaradi temperatur v jami dobro vzeti kakšno številko večje in morda nadeti dodatne ali pa za obisk jame vsaj nekoliko toplejše nogavice. Med obvezno opremo, ki jo dobimo za ogled, je tudi baterijska svetilka. "Tukaj nočemo elektrike in ne telefonskega signala, da imamo v jami mir," še doda vodnica.

Križna jama, ki je ime dobila po bližnji cerkvi svetega Križa, je z 8,3 kilometra dolgim jamskim sistemom najdaljša vodna jama v Sloveniji in se nahaja na območju Blok ter Loškega in Cerkniškega polja. Vhod je urejen dva kilometra od naselja Bloška Polica, dostop z glavne ceste je dobro označen. Z avtoceste smo tam od izvoza Unec v približno pol ure.

Vhod v Križno jamo
Branka Bezjak

Ko smo torej primerno obuti in oblečeni, se spustimo po stopnicah v jamo. Ker lahko imajo nekateri obiskovalci s tem težave, je treba opozoriti, da dvigala ni, poleg tega osnovni ogled traja kakšno uro in petnajst minut. To pomeni, da je treba imeti vsaj malo fizične kondicije. Na začetku vodnica predstavi, kako je sestavljena jama, nato pa po suhem, mimo raznih zanimivosti in najdb pridemo do prvega jezera v jami. Tam že čaka velik rumen čoln, ki sprejme do 20 ljudi in s katerim nato opravimo kratko vožnjo po jezeru. Pri tem najbolj fascinira kristalno čista voda, ki se ob pravilni osvetlitvi obarva smaragdno. Po vožnji s čolnom, med katero vidimo tudi zanimive kapnike oziroma oblike stalaktitov in stalagmitov, se vrnemo po isti poti na začetek.

Po prvem jezeru se popeljemo na vožnjo z večjim čolnom.
Branka Bezjak 

Za takšne oglede jame omejitev pri številu obiskovalcev ni. Ta del je na ogled vse leto. Za druge dele, ki so skriti nekoliko dlje od prvega jezera, je treba ogled predhodno rezervirati. V prvem delu lahko sicer obiščemo še Medvedji rov. Kakor že ime pove, so ta del rova nekoč, resnično pred davnimi leti, približno od 20 do 50 tisoč let je tega, jamski medvedje izbirali za prezimovanje. O tem priča več najdb okostij, ki so ostala za njimi. Pa tudi na stenah jame so pustili sledi. Za ogled Medvedjega rova se je treba prav tako prijaviti in v tem primeru ogled skupno traja dve uri.

V prvem delu jame so razstavljene tudi kosti ter lobanji jamskega in rjavega medveda.
Gašper Modic

Še lepši deli, z bolj fascinantnimi kapniki, so v nadaljevanju jame. Če izberemo ogled vodnega dela jame do tako imenovane Kalvarije, nadaljujemo od prvega jezera, kjer se sicer osnovni ogled konča. Na vsej poti prečolnarimo trinajst jezerc in nato še enako nazaj. Tisti, ki imajo težave z majhnimi prostori, morda ne bodo navdušeni, saj se na začetku poti strop zniža in otežuje prehod v značilen vodni rov, za druge pa bo to nepozabno popotovanje, ki pripelje do najlepšega dela jame. Ta ogled skupno traja štiri ure. Število obiskovalcev, ki jih na leto peljejo na ta ogled, je do tisoč.

Do najlepšega dela jame, Kalvarije, pridemo, potem ko smo prečolnarili trinajst jezerc.
Gašper Modic

Če bi si želeli ogledati celotno jamo, to je vodni del z vsemi 22 jezeri do Kristalne gore, kar pomeni, da od Kalvarije še nadaljujemo in si ogled podaljšamo še za enkrat, se prav tako moramo vpisati na listo oziroma ogled rezervirati precej vnaprej. Čakalna doba je kakšni dve leti. V ta del namreč peljejo samo do sto ljudi na leto. "Če dam zelo plastično primerjavo: manj ljudi je videlo Kristalno goro, kakor pa jih je bilo na vrhu Mount Everesta," je povedala Janja Urbiha. Ta ogled, za katerega se je treba uleči v čoln, da se premaga pasažo, prav tako zahteva nekaj "poguma". Poleg tega ta obisk izvajajo le v zimskem času, od 1. oktobra do 30. marca.

Vzhodni del Križne jame.
Peter Gedei

Jamo tako varujejo tudi zaradi izjemne biotske raznovrstnosti oziroma živalske pestrosti. Znanstveniki so v njej doslej prepoznali že 60 podzemnih živalskih vrst. Če imamo srečo, vidimo jamskega ježka, jamskega pajka, črva. Občasno pa tja zaidejo tudi druge živali, kot so sove, polhi, kune in druge manjše živali.

Kako velik je bil jamski medved? Zgoraj lobanja rjavega medveda, spodaj lobanja jamskega.
Branka Bezjak 

Kdaj pa so v jamo začeli prihajati prvi človeški obiskovalci? Približno v čas Primoža Trubarja sežejo prve sledi, med zapisi na stenah je najti tudi letnico 1557. Kako temna je "tema" v jami, še izkusimo med ogledom, ko izklopimo baterije. Sicer pa je med večjimi zanimivostmi osnovnega ogleda jame vitrina v eni od dvoran, v kateri je z lobanjama jamskega in rjavega medveda ter drugimi najdbami ponazorjeno, kako velik je bil pravzaprav jamski medved. Tako dobimo nekaj informacij in vtis o tem nekdanjem prebivalcu jame tudi brez ogleda Medvedjega rova.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta