Vsebino omogoča Hrvaška turistična skupnost
Ali za vas beseda dopust pomeni pogled proti neskončni modrini vse do horizonta, kjer se stapljata morje in nebo, lenarjenje na ležalniku v borovi senci, ko je edini zvok predirljivo oglašanje škržatov, plavanje v kristalno čistem morju, tako toplem, da vas nikoli ne zazebe, in uživanje v čaru poletnih noči pod zvezdami? Kdor si želi med poletnim dopustom začutiti tako vzdušje, mora nujno v južno Dalmacijo.
V krajih med Splitom in Dubrovnikom, še bolj pa na otokih najde obiskovalec vse, kar potrebuje njegova duša: arhitekturno in kulturno dediščino, zabavo, sprostitev in vrhunsko kulinariko. Vrvež tipičnega sredozemskega mesta je mogoče začutiti v Splitu, ki si ga je najbolje ogledati z Marjana, zelene oaze nad mestom. Daleč v zgodovino nas potegne ogled Dioklecijanove palače, spomenika z Unescovega seznama svetovne dediščine, pa tudi mogočne trdnjave Klis, ki že od 9. stoletja varuje mesto pred vsiljivci. Pečat zgodovine nosi tudi bližnji Solin, antična Salona, ki je bil v pozni antiki glavno mesto Dalmacije. Nekoliko bolj v notranjosti Dalmatinske Zagore pa leži starodavni Sinj, najbolj znan po viteškem turnirju Sinjska alka, ki ga v spomin na zmago nad Turki že od 18. stoletja prirejajo v mestu.
Ali veste, kje stoji evropski kitajski zid?
Nedaleč od Splita najdete še en biser zgodovinske dediščine pod zaščito Unesca, in sicer Trogir. Na ulicah in hišah mestnega jedra se sledovi antike prepletajo z ostanki gotskega in beneškega sloga, zapuščino vsakokratnih vladarjev. Na poti proti jugu – ki zadnji dve leti vodi preko impozantnega Pelješkega mostu – se ustavite na še enem pomembnem zgodovinskem mestu. Ston in Mali Ston so njuni ustanovitelji Dubrovčani povezali s 7500 metrov dolgim sistemom obrambnih zidov, enim največjih na vzhodni obali Jadrana. Ostanki obzidja so obnovljeni in na ogled obiskovalcem, Hrvati pa jih ponosno imenujejo tudi evropski kitajski zid.
Če v Stonu zapeljete proti jugu, pridete naravnost v trajektno pristanišče, iz katerega pluje trajekt na otok Mljet, najbolj zelen jadranski otok. Tretjina otoka je zavarovana kot narodni park, njegova največja znamenitost pa sta jezeri, povezani z morjem po Solinskem kanalu. Mljet je zaradi odmaknjenosti nekaj manj turistično obiskan kot nekoliko večja, zahodneje ležeča Korčula, ki je prav tako dosegljiva s trajektom s polotoka Pelješca. Šesti največji jadranski otok navdušuje obiskovalce s svojo brezčasno lepoto, njeni prebivalci pa so najbolj ponosni na svojo bogato zgodovino. Samo mesto Korčula je eno najlepše ohranjenih srednjeveških mest v Sredozemlju, ulice v njem so razporejene tako, da jih poleti hladi veter z morja, v zimskih mesecih pa branijo prebivalce pred hladnimi vetrovi.
Obraz hrvaškega turizma
Iz Stona proti vzhodu pa vodi pot ob obali proti Dubrovniku, najjužnejšem mestu Hrvaške. Lepote srednjeveškega mestnega jedra so opisane v knjigah in opevane v pesmih, po zaslugi nadaljevanke Igra prestolov pa so ovekovečene tudi na malih zaslonih. Veduta srednjeveškega Dubrovnika je zagotovo ena najbolj znanih podob hrvaškega turizma. Vendar Dubrovnik niso zgolj tlakovane ulice, med katerimi je najbolj znana Stradun, mestno obzidje in trdnjave, na primer Lovrijenac in Minčeta. Utrip mu dajeta pestra kulturna in gastronomska ponudba, zaradi katerih je v mestu živahno skoraj vse leto. Poleg najbolj znane kulturne prireditve, Dubrovniških poletnih iger, se skozi leto v mestu zvrstijo še praznik ob godu mestnega zavetnika sv. Blaža (Vlaha), dva filmska festivala in številni drugi dogodki.
Sredozemska kuhinja je več kot le hrana
V vseh letnih časih pa lahko popotniki kjerkoli v Dalmaciji uživajo dobrobiti sredozemske kuhinje, od leta 2013 uvrščene tudi na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Njene glavne prednosti so poleg sestavin – oljčnega olja, morskih sadežev, zelenjave – tudi način pridelave in priprave živil, predvsem pa uživanje v prehrani in druženju. Svojo kulinariko pa Dalmatinci seveda nadvse radi delijo tudi s turisti.
Kraljica Pelješca je zagotovo ostriga, ki ji je v marcu, ko je najbolj polnega okusa, posvečen celo festival, domačini pa jo najraje uživajo surovo, pokapljano zgolj z nekaj kapljicami limoninega soka. Na Korčuli je v juliju vse v znamenju avtohtonih belih vin, ki jih promovirajo v okviru Festivala vina otoka Korčule. Kulinarična avantura se nadaljuje v dolini Neretve, rajskem vrtu, znanem po nasadih številnih vrst sadja in zelenjave, med katerimi so zagotovo najbolj znane sočne in sladke mandarine. In ko smo že pri sladkem, nikakor ne smemo zamuditi tradicionalnih dalmatinskih sladic, ki so preživele vsa zgodovinska obdobja. Najbolj znana med njimi je rožata, osvežilen desert iz jajc, sladkorja in mleka, oblit z rožno vodo. Pozimi je na mizi Dubrovničanov obvezna sladica iz kutin, kotonjata ali kutinov sir, pripravljena z veliko potrpljenja in postrežena na lovorovih listih. Značilno praznično pecivo vinogradniških območij v Sredozemlju pa je tudi mantala, pripravljena iz sveže stisnjenega grozdnega soka, grobo zmletih mandljev ali orehov, pšeničnega zdroba in začimb.
Če vam bo ob raziskovanju zgodovine in kulinarike ostalo še kaj prostega časa, pa boste v Splitsko-dalmatinski in Dubrovniško-neretvanski županiji zagotovo uživali tudi na čudovitih plažah ob neskončnem čirikanju škržatov in šumenju valov, ki se kodrajo ob obali.
