Norveški avtomobilski trg je zelo specifičen - lani so prodali 174 tisoč novih avtomobilov, od katerih je kar 80 odstotkov električnih. Ne nazadnje je Norveška država z velikanskim potencialom hidroenergije, čeprav živi od izvoza fosilnih goriv, predvsem plina. Zato tudi ni čudno, da je bil Teslin model Y najbolje prodajan avto vseh časov, gledano na letni osnovi, kar je rekord, ki je pripadal hrošču od šestdesetih let.
In Norveška je še enkrat posebna - tokrat zato, ker se je prodaja avtomobilov januarja letos povsem ustavila. Januarja so Norvežani registrirali le 1860 novih avtomobilov, slabše je bilo le še leta 1962, pred 61 leti. Še bolj absurdna je primerjava z lanskim decembrom, ko so Norvežani kupili 39.107 avtomobilov. Januarski padec je tako v primerjavi z decembrom 2022 kar 95-odstotni, z lanskim januarjem pa 76,6-odstotni. Padec prodaje je bil sicer pričakovan, a nihče ni pričakoval takega strmoglavljenja.
Razlog so seveda, kot je v takih primerih pogosto, nove davščine. Norveška je spremenila davčno zakonodajo za avtomobile, zato se je decembra zgodil pogrom predvsem pri nakupu električnih vozil. Norvežani bodo od zdaj plačevali davek na dodano vrednost za električne avtomobile, ki stanejo več kot 500 tisoč norveških kron ali malo več kot 45 tisoč evrov. Tudi davek na motorna vozila zdaj upošteva težo vozila, tako da je model Y postal od dva do štiri tisoč evrov dražji v primerjavi z lanskim letom.
Od drobiža, prodanega januarja letos, je bilo 66,5 odstotka električnih vozil, kar tudi pomeni določen padec v primerjavi z januarjem 2022, najbolje prodajan pa je bil VW ID.4, sledijo pa avtomobili Toyota Yaris, Škoda Enyaq, Mazda MX-30 in VW ID.3. Zanimivo bo spremljati, ali se bo trg v naslednjih mesecih pobral, so pa trgovci z dnevnimi registracijami lani že naredili zalogo rabljenih vozil s praktično nič kilometri, ki jih zdaj ponujajo po znižani lanski ceni.
