Izvor slovenske besede knjiga ni popolnoma opredeljen in veljajo tri razlage, pri čemer največ jezikoslovcev izpostavlja starokitajsko besedo "k'uen" in staroturški izraz küing. Torej jezikoslovci si niso edini in Mariborčani prav tako ne, saj ne vedo, kam s svojo mestno knjižnico. Desetletje prerekanja je postalo že dolgočasno in verjamem, da je našemu spoštovanemu someščanu in ambasadorju Mariborske knjižnice mag. Acu Prosniku pred tednom dni prekipelo, ko je župan dr. Fištravec predstavnike sveta knjižnice prepričeval o novi lokaciji v objektu Centrum, ki je zgrajen do tretje gradbene faze in kot takšen že dalj časa sameva tam na vogalu ulice, ki smo jo svoj čas poznali še kot Kopališko, potem kot Svetozarevsko in sedaj njen južni del kot Ulico slovenske osamosvojitve ter prečno nanjo ulico Ob jarku. Ob tem, kako dolgo govorimo o novi mestni knjižnici, je treba poznati tudi tuj izraz za knjižnico: biblioteka. Beseda izhaja iz starogrške besede biblos - knjiga. Šele potem lahko govorimo, da se v tem mestu lahko delimo na bibliofile (ljubitelje knjig), bibliofobe (sovražnike knjig) in bibliokaste (uničevalce knjig). V katero skupino spada določena skupina v mestnem svetu, je zelo zapleteno vprašanje, prav tako kot to, da danes več ni jasno, koga prištevamo med rdeče, koga med črne in koga med liberalce. Če bi uporabili za knjigo še latinski izraz liber, potem bi bili v prednosti liberalci vseh vrst, saj je "čisto črnih" in "čisto rdečih" vse manj.
Investicije v javnem sektorju ni možno voditi v zaprtih krogih in brez postopnosti v pripravi in javnem odločanju