Petra Zemljič
Stalnica v programskem konceptu Festivala Maribor sta predstavitev in promocija mladih slovenskih umetnikov, ki jim skupno koncertiranje z velikani klasične glasbe omogoča odlično izkušnjo in referenco. Ob tem je del dogodka otroški festival z vodilnimi mariborskimi glasbeno-pedagoškimi silami. Posebno živahna je bila sobota, danes, 25. septembra, pa bo v Vetrinjskem dvoru še koncert, ki so ga pripravili skupaj s Konservatorijem za glasbo in balet Maribor na temo Ali bi Mozart in Bach danes bila moja prijatelja?
Ves čas festivala je v Vetrinjskem dvoru odprta razstava Zvočni vrt Petra Kusa, ki vabi k ogledu, raziskovanju in preizkušanju. Avtor pa je v soboto tam izpeljal še interaktivni zvočni performans za otroke in odrasle, v okviru katerega publika v tako imenovani Zvočni kuhni ni kuhala jedi, ampak zvoke. Projekt je namreč zasnovan kot mešanica gledališko-lutkovne predstave in delavnice izdelovanja inštrumentov. Gledalci predstavo ne le gledajo ali poslušajo, temveč v njej tudi sodelujejo in imajo z njo neposreden stik. Na odru je Kus vzpostavljal povezave med glasbo in gastronomijo, ki so prisotne v naših življenjih in kulturi.
V Viteški dvorani Pokrajinskega muzeja Maribor je bilo spet edinstveno, saj so svoj koncert dobili najmlajši, tudi tisti v plenicah. Za klavirjem je zgodbe razgrnila Adriana Magdovski in slišali smo dela Glucka, Rahmaninova, Gershwina in Piazzolle. "Prepričana sem, da so vsi organizatorji klasične glasbe doumeli, da način 'business as usual' enostavno pri klasičnih koncertih ne gre skozi. Ne le pri nas, seveda ne, a je v Sloveniji toliko bolj problematično, ker je država majhna in se upad občinstva takoj pozna. Dogodki tega tipa so zato prihodnost. Vedno več je festivalov, ki jih organizirajo, ker si zagotavljajo poslušalstvo," pove pianistka, ki že nekaj časa sodeluje v tem projektu na festivalu.
V dvorani niso zveneli le zvoki črno-belih tipk, otroci so tekali, plesali, se igrali, govorili in peli, na koncu pa dodobra pregledali še klavir. "Seveda se psihično pripravim, ko imam tak koncert, saj smo glasbeniki navajeni na tišino, v tem primeru pa vem, da mira ne bo. A mi je koncert v veliko veselje, je poslanstvo. Vidim, da iz generalnih vsebin izginevajo najbolj žlahtne, najbolj dragocene stvari, obstaja samo poneumljanje. Imam občutek, da se v letih, ki prihajajo, moramo borit za to, da bo tisto najlepše, kakovostno, tisto najbolj vredno, kar bogati človeka, sploh še imelo svoj prostor, pomen. Imam občutek, da se je kakovost v tem času popolnoma razvrednotila, priča smo kiču in samopromociji, vse skupaj je že malce nagnusno," razmišlja Adriana Magdovski. Jo pa hrup, ko igra med otroki, ne moti. "Avtomatsko ga izklopim, saj glasbeniki vadimo ure in ure ter smo pripravljeni na vse. Če tega nisi sposoben, niti kariere ne moreš imeti. Ta notranja intenzivnost je zame motivacija, pred očmi imam le, kako bom to energijo prenesla na otroke. Znanstveno je dokazano, da klasična glasba vzpodbuja kreativnost in tisti, ki so ji kot otroci bolj izpostavljeni, jo bodo razumeli in imeli radi. Drugi pač ne."
