Mitja Sagaj
Gospodinjstva z vedno manj člani in starajoča se populacija v prevelikih, energetsko potratnih in preslabo vzdrževanih nepremičninah so značilnost slovenskega nepremičninskega trga. Za tega je značilna tudi izjemno nizka migracija, saj se (predvsem starejši) pri nas selijo le na vsakih 32 let. Daniel Angel Sauli, direktor mariborske agencije Atrium nepremičnine, ene vodilnih v tem delu države, in član upravnega odbora Slovenskega nepremičninskega združenja (FIABCI), rešitev vidi tudi v pripravi stanovanj za starejšo populacijo, kar bi tej zagotovilo tudi socialno varno starost.
Poročilo Geodetske uprave Republike Slovenije (Gurs) je spodbudno - porast števila kupo-prodajnih poslov za nepremičnine drugo leto zapored in v povprečju za štiri odstotke višje cene (v Kopru celo za deset odstotkov, v Ljubljani za sedem) nepremičninskim posrednikom vnašajo nasmeh na usta. A v Mariboru rasti cen še niso zabeležili vzlic za kar 13 odstotkov več sklenjenih kupo-prodajnih poslov. "Z ustreznim razmišljanjem želimo povzročiti zdrav razvoj nepremičninskega trga in možnost, da se ljudem ponudi, kar potrebujejo," pravi Sauli, zadovoljen, da njegova agencija, ki je na trg vstopila tik pred največjo krizo, prav zdaj praznuje desetletnico. "Povpraševanje raste in z 10.000 prodanimi nepremičninami lani smo že blizu letu 2007, ko je bilo prodanih 11.000 nepremičnin," pravi Sauli, a poudarja, da se pri gibanju cen soočajo s problemom, da ker je trg oživel, vsi pričakujejo, da bodo lahko dvignili cene "v nebo". Že leta 2008 je slovenski nepremičninski trg sicer strmoglavil na 6700 nepremičninskih poslov.
Kapital, ki godi in obremenjuje hkrati
Slovenijo sicer zaznamuje izjemno visok, eden najvišjih, deležev lastniških nepremičnin, kar 87 odstotkov ljudi, starejših od 50 let, ima lastniško stanovanje ali hišo. "To je sicer dobro z vidika socialne varnosti, saj lastniška nepremičnina predstavlja sredstvo za varnejšo starost. A pogosto to pomeni tudi težave zaradi preobremenjenosti s stroški obratovanja in vzdrževanja nepremičnine. Starejši imajo ogromno imetja v nepremičninah, a so ravno zaradi tega socialno ogroženi," poudarja Daniel Angel Sauli.
Starajoča se populacija - že zdaj je 18,7 odstotka ljudi pri nas starejših od 65 let, leta 2060 naj bi ta delež zrasel na tretjino - ob nizkih pokojninah pomeni, da so velike, energetsko potratne in pogosto (pre)slabo vzdrževane nepremičnine breme. Na neustrezno zasedenost nepremičnin pri nas pa vplivajo še gospodinjstva z vse manj člani (bodisi zaradi staranja, ločitev ali samostojnega življenja), negativni naravni prirast ... Thomas Krelj iz Združenja družb za nepremičninsko posredovanje pri GZS postreže s podatkom, da je od 820 tisoč gospodinjstev pri nas kar 260 tisoč enočlanskih, manj kot polovica pa takšnih z več kot dvema članoma.
Starejše v stanovanje, mlade na podeželje
Tako Sauli kot Krelj in Jože Podgoršek, predsednik FIABCI Slovenija, so zato prepričani, da je trgu treba ponuditi stanovanja, primerna za starejšo populacijo. To zanje pomeni predvsem ekonomična in komfortna stanovanja na primerni lokaciji (v urbanem okolju, z bližino zdravstvene oskrbe), ki ne smejo biti prevelika (v evforiji gradnje družinskih hiš in večjih stanovanj, pogosto neupravičeno okategoriziranih kot nadstandardna, se že dve desetletji ne gradi dvosobnih stanovanj v velikosti 45 kvadratnih metrov) in s ceno, kakršno si bo večina starejših ob prodaji svoje obstoječe nepremičnine lahko privoščila. Kajti zdaj starejši, ko ugotovijo, da zanje optimalna stanovanja stanejo toliko, kolikor jim ponujajo za njihove velike, a obnove potrebne hiše, ne spremenijo ničesar.
A četudi bi bili starejši pripravljeni na selitev v najemniško stanovanje, je problem, ker v Sloveniji ne obstaja trg najemniških stanovanj, kar je po mnenju sogovornikov posledica odsotnosti resnejših investicij v najemni trg nepremičnin.
Po drugi strani pa, pravi Sauli, opažajo tudi vedno večji trend mladih oziroma predstavnikov srednje generacije, ki želijo zdravo zaživeti na podeželju (tudi zaradi možnosti samooskrbe) ali pa se želijo umakniti stresu v urbanem okolju. A še prej, tudi zato, da jim bodo takšne kmetije na voljo, je treba starejšim omogočiti selitev v primerna stanovanja.
