Po Trumpu v Evropi: Ne hladna vojna, ampak ...

Vanessa Čokl Vanessa Čokl
29.05.2017 17:45

Obramboslovec dr. Klemen Grošelj za Večer o Ameriki, Evropi, Sloveniji po vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Gospod Grošelj, kaj je novo v svetovnih zavezništvih po vrnitvi Donalda Trumpa v Združene države s prvega obiska v Evropi?
"Novo je obujanje zavezništva med ZDA in Savdsko Arabijo, usmerjeno predvsem zoper Iran. V Evropi je predvsem odmevalo, česa Trump ni povedal, in to je zavezanost Združenih držav Amerike 5. členu washingtonske pogodbe, na kateri temelji Nato. In pokazala so se pomembna razhajanja v pogledih med Evropsko unijo in ZDA okrog odnosa do Rusije, proste trgovine in pogledov na sodobno svetovno ureditev."
Peti člen? Zavezništvo zaveznikov?
"ZDA prvič po mnogih desetletjih niso poudarile svoje zavezanosti h kolektivni obrambi v okviru Nata, ampak je Donald Trump predvsem poudarjal obrambne izdatke, in še te v smislu, da pričakuje nakupe ameriške vojaške opreme in oborožitve."

Globalni koncert velikih sil

Zgodovinske prelome tako rekoč vidite. V povojni arhitekturi sveta. Na relaciji Amerika, Evropa. Kar je rekla nemška kanclerka, da s Trumpom in z brexitom nič več ni, kakor je bilo. Bo nova hladna vojna ali kaj?
"Ne. Ne gre za novo hladno vojno, tisto, čemur bomo priča, je oblikovanje globalnega koncerta velikih sil, podobnega koncertu velikih evropskih sil pred prvo svetovno vojno. Ravnovesje moči med njimi bo določalo globalna razmerja. Oblikovale se bodo ponovno interesne sfere in Merklova je v tem kontekstu izpostavila, da moramo Evropejci poskrbeti, da ne bomo interesna sfera, ampak eden izmed ključnih akterjev te nove globalne ureditve. Zato mora EU ob ekonomski razviti tudi druge vidike moči, vključno z vojaškim."
Ameriški predsednik ji tako rekoč pomaga. Pa zmore Evropska unija to? Kateri so zdaj EU-telefoni, kdo se oglasi?
"EU-telefon bo očitno govoril nemško-francosko, čeprav morda v prvi fazi bolj nemško kot francosko. Je pa os Pariz-Berlin ponovno vzpostavljena in očitno je srečanje Macron-Putin že del teh aktivnosti. Tako Pariz kot Berlin se boleče zavedata, da pravzaprav prave izbire razen evropskega povezovanja oziroma krepitve povezovanja ni. Edino odprto ostaja, kdo vse bo del tega okrepljenega povezovanja znotraj obstoječe EU. Nekateri obrisi se že kažejo. Nemčija in Francija se zavedata, da samostojno v globalnem merilu ne pomenita veliko, pomembno vlogo lahko igrata samo kot del okrepljenega evropskega globalnega nastopa."

Slovenija se mora odločiti

Slovenija zaznava premike? Da se ni izgubila med potico in vojsko, ki je vse bolj bosa? Kaj ostane, če sva realna, od premierjeve hvale in zagotovil o vojaški kondiciji Slovenije?
"Slovenija bolj slabo zaznava te premike in se ne zna povsem natančno opredeliti, kako naprej. Načelno želimo v jedro, a žal naša dejanja tega v celoti ne potrjujejo. Slovenija se bo morala jasno opredeliti za krepitev povezovanja v okviru EU, saj je to zaradi visoke izvozne odvisnosti edina realna opcija. Temu pa bo morala prilagoditi svojo politiko do EU, kjer bo morala delovati aktivneje in iskati ter vzpostavljati zavezništva z drugimi podobno mislečimi državami.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta