Nosečnost je sama po sebi stresna, romantična podoba o srečnih in brezskrbnih dnevih pa pogosto daleč od resničnosti. Že v prvih mesecih se v telesu zgodijo številne spremembe, ki jih povzroča rast novega bitja v njem. Zaradi spremenjenega hormonskega stanja pride tudi do sprememb v kognitivnem delovanju in čustvovanju, te pa prinašajo mešane čustvene reakcije in stanja. Nosečnost lahko hkrati osrečuje ter prežema s številnim strahovi, negotovostjo in tesnobnimi občutki. Nosečnici lahko oporo ponudijo partner, družina in prijatelji, lažje ji bo, če bo navezala nova poznanstva z drugimi nosečnicami ali mamicami z dojenčki in majhnimi otroki. Mnoge se najbolje počutijo v družbi enakih in skupine za nosečnice so edinstvena priložnost za pogovor o stiskah in izmenjavo izkušenj o spopadanju z njimi. Kadar je nosečnica v stiski, se lahko za pomoč obrne tudi na izbranega ginekologa ali družinskega zdravnika, ki bo svetoval glede morebitne nadaljnje obravnave. Dobro je namreč, da še pred velikim dogodkom dobi občutek, da je pripravljena na porod in da ji bodo bližnji stali ob strani. Nosečnici je v uteho, če ve, da jo bo med porodom lahko spremljala oseba, ki ji zaupa in se ob njej počuti sproščeno. To je lahko partner, prijatelj ali prijateljica, mama, sestra, doula. Tako se bo z izzivi med porodom lažje srečevala in jih tudi premagovala. Porod je, ne glede na to, ali je to prvi ali četrti otrok, vedno prelomnica, ki spremeni življenje porodnice.
Ženske so lahko ob privajanju na novo starševsko vlogo in spremenjenem življenjskem ritmu zelo ranljive, zato potrebujejo razumevanje in podporo bližnjih. Morda so nezadovoljne s telesnim videzom zaradi povečane telesne teže, oblike telesa, strij, drugačne oblike dojk, spremembe pigmentacije, izpadanja las in ohlapnosti kože na trebuhu. Da bi se privadila na spremenjeno telo, mamica po porodu potrebuje čas, potrpljenje, veliko spodbude in ljubezen. Tudi sama mora biti nežna s seboj, se spomniti, kaj ji je uspelo in kakšno nagrado je prejela v svoje naročje. Tako so zaradi velikih hormonskih sprememb v prvih tednih nekatere stiske lahko pogoste, a tudi prehodne. Denimo poporodno otožnost v prvem tednu po porodu doživi kar osem od desetih žensk, pri številnih se pojavijo tesnoba, razdražljivost, težave s spanjem, ženska je lahko pretirano dejavna ali čisto brez energije. Tudi utrujenost in izčrpanost sta pogost pojav. Večini pomaga, da o svojih občutkih spregovorijo z drugimi materami, s svojo mamo ali babico, da spoznajo, da niso edine, ki se srečujejo s težavnejšim obdobjem. Nasveti izkušenih mamic so neprecenljivi, recimo, da se je najbolje prilagoditi ritmu dojenčka in si privoščiti čas za sproščanje, ko dojenček spi, prositi za pomoč ali pa omejiti obiske, če jih motijo. Če se srečajo z depresivnostjo ali tesnobo, pa morajo poiskati strokovno pomoč, saj bodo tako najbolje poskrbele zase in s tem tudi za dojenčka, ki potrebuje svojo mamo.
Kdaj poiskati pomoč
Znaki duševnih težav v obdobju nosečnosti in po porodu, ki trajajo več kot dva tedna in zaradi katerih je treba poiskati pomoč, so:
• žalost;
• jokavost (pogosteje kot običajno);
• razdražljivost in nemir;
• huda tesnoba, panični napadi, strahovi;
• izguba zanimanja za dejavnosti, ki so vas včasih zanimale;
• občutki krivde, obupa, nesposobnosti;
• pretirani občutki osamljenosti in zapuščenosti;
• prekomerna utrujenost;
• težave s spanjem (zvečer težko zaspite, ker ste zaskrbljeni ali občutite tesnobo);
• spremenjen tek (nimate teka, jeste preveč);
• neprijetne vsiljive misli ali podobe, ki sprožajo tesnobo, in vedenja, ki so namenjena njenemu olajšanju (na primer skrb, da bi se okužili, in pretirano umivanje, čiščenje, preverjanje in podobno);
• samomorilna razmišljanja.
Za otrokov razvoj so najpomembnejši ljubeči bližnji in v najzgodnejšem obdobju sta to najpogosteje mama in oče. To obdobje je ključno za otrokov razvoj in pomeni temelj zdravja odraslega, pa tudi odnos do družinskih članov, družine in socialnega okolja. Mame in očetje s svojim odnosom najbolj zaznamujejo otroka kot osebnost. Starševstvo je namreč vzajemen proces, v katerem se otroci učijo od odraslih in se starši učijo od svojih otrok. Ljubezen staršev daje otroku občutek lastne vrednosti, to pa je izhodišče za dobro samopodobo. Čeprav se vsi starši soočajo z mnogimi izzivi in zahtevami, povezanimi s skrbjo za dojenčka, morajo najti način, kako se sprostiti in ublažiti stres, saj to vpliva tudi na dojenčka. Morda je to sprehod v naravi, poslušanje glasbe ali meditacija, vedno je dobrodošel tudi pogovor z zaupanja vredno osebo. Če bodo delili svoje občutke o izzivih, s katerimi se soočajo, se bodo lažje umirili, nasvet prijatelja, sestre ali mame pa jim bo vlil novo upanje. Ker je vpliv okolja na dojenčka v prvih mesecih življenja izjemno pomemben in ima dolgoročne posledice, je treba poskrbeti, da je to čim bolj miren čas, s čim manj stresa, a poln nežnosti in ljubezni.
Več o tej temi najdete na naslednjih povezavah
• https://zdaj.net/nosecnost/priprava-na-prihod-dojencka/pricakujemo-dojencka-3/
• https://zdaj.net/wp-content/uploads/2019/09/Izrocki.pdf
• https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/07/za_zdrav_zacetek.pdf