Andreja Kutin
Čeprav ga mnogi stlačijo v podaljšan vikend, je le nekaj dni za Rim premalo. Pravzaprav - še teden je premalo. Najprej zato, ker potrebuješ dan ali dva, da ga vzljubiš, zaživiš v njem. Mesto večino ljudi najprej oklofuta s prometom, nato s smetmi, na spletu pa vsako iskanje producira "zilijon" turističnih zadetkov. Sploh če nisi "to do" turist, ampak ti je pomembneje od kljukic pred obveznimi ogledi atrakcij spoznati utrip mesta in njegove zgodovine, je hočeš nočeš potrebnih nekaj priprav.
Morda je prekletstvo italijanske prestolnice prav njeno bistvo - neverjetna količina zgodovinske dediščine. Čisto vse se zdi pomembno - Vatikan, Kolosej, palače, vile. Mesto so gradili na mestu in to so počeli znova in znova. Vse skupaj se težko sestavi v pravo sliko, saj so na istem mestu palače, od koder je poveljeval Mussolini, in templji, ki so si jih za spomenike postavljali rimski cesarji.
Za začetek ...
Kako iz gmote pomembne zgodovine razviti klobčič in dobiti občutek za čas? Kar precej v pomoč je ogled kakega kvalitetnega filma, če potujejo tudi otroci, pa katera od virtualnih izkušenj, ki jih ponuja Rim. Teh je strašno veliko, a v resnici se lahko mnoge izkažejo za bolj poldelujoče, no, preizkušena je Welcome to Rome, mini teater, v katerem z neverjetnimi projekcijami, plastikami in veliko tehnike poustvarijo zgodovino mesta od prvih naselbin na gričih do danes. Zagotovo so nove tehnologije nekaj, kar otroke (iskreno, tudi odrasle) učinkovito potisne v zgodovinsko preobilje mesta - ogledovanje resničnih kamnitih ostalin pa postane bistveno bolj vznemirljivo. Toplo priporočam za začetek, zlasti ker je zadeva v strogem centru mesta, takoj za vogalom pa sta cel preplet uličic s fantastičnimi gostilnicami in prehod do Trga Navona s kavarnami in tremi fontanami, ki med sabo tekmujejo v spektakularnosti.
Hop on - hop off bus. Relativno v redu zadeva za splošni pregled, le ponudba je zelo raznolika in razlike so tudi v kvaliteti. Nekatere linije sploh ne ustavljajo pri večjih znamenitostih ali pa je težko razbrati, kje so postajališča. Zabavna reč, zlasti avgusta pri okoli 40 stopinjah Celzija. Tudi posnete razlage so ... khm, malo ponesrečene, predvsem pa delujejo uspavalno. Roza linija je bila kar spodobna, ampak zanašanje na avtobuse morda ni posebno preudarno, velikanske zadeve namreč večino časa tičijo v gostem prometu.
Kraljestvo QR-kod
Opozorilo - za vse večje znamenitosti je potrebna rezervacija vsaj dan ali dva prej. Pravzaprav skoraj nikjer ni več sistema "kupiš karto in vstopiš", vstopnice so na spletu in od tam delajo le še QR-kode. Kar pomeni, da ni stanja v neskončnih vrstah, ampak terja nekaj veščin. Kolosej je zagotovo prvi na seznamu za obisk in tukaj se znajo stvari pošteno zaplesti. Hvala, Alessandra, dobra mati našega hotela, za vse nasvete in priporočila. Dobro je poiskati neposredno spletno stran atrakcije oziroma muzeja, ki jo upravlja (za Kolosej je to thecolosseum.org), brskalniki namreč najprej izvržejo preštevilne ponudnike vstopnic, ki želijo kakopak služiti in ponujajo nepregledno množico paketov, posebnih ponudb, vodenja, izkušnje in pretežno nepotrebne dodatke. Prav tako uradne spletne strani zagotovijo bistveno več informacij o atrakciji. Priporočene so "full experience" karte, v nasprotnem primeru je plebs obsojen na zunanji krog veličastne stavbe, arena in klet sta namreč že del izkušnje.
Podobna zgodba se ponovi v Vatikanu. Bazilika je sicer zastonj, a, šment, neskončna vrsta vernikov ves čas čaka na vstop. Iznajdljivi turistični delavci zato po malo višji ceni prodajajo vstopnice za ogled Vatikanskih muzejev (v bistvu Vatikana), ti pa vključujejo prehod v baziliko svetega Petra. Ergo, čisto brez plačila je le obisk Trga svetega Petra. Toliko o cerkvi za ljudi.
Živalski vrt, bazen, morje in tortelini
K sreči so pogledi na Španske stopnice, fontano Trevi in obilico drugih zunanjih znamenitosti brezplačni. Garantirano je prebijanje med turisti, sicer pa je mesto varno. "Izogibajte se le temnopoltim prodajalcem cenenih afriških izdelkov. Običajno zamotijo turiste, nekdo drug pa poskuša žepariti," opozori Alessandra - begunski val je tudi to, skomigne z rameni.
Ko odkljukava glavnih pet, se podava v čas Borgijcev in drugih veličastnih družin. V primerjavi z gnečo v strogem središču so parki z živalskim vrtom na vrhu prava milina. Živalski vrt res ni kak velik spektakel, je pa čudovit že zaradi starosti. Blizu je še en biser - bazen v eni od prastarih veličastnih vil, ki je odprt tudi za zunanje obiskovalce. Očitno nihče ne ve zanj, saj sva ob dveh Korejkah, ki sta tam z izključno instagramovskimi motivacijami (prisežem, scena je res nora), in nekem paru sami. Pri 40 stopinjah Celzija neverjetno prija imeti svoj privatni bazen z natakarjem, ležalniki v bujnem rastju in se za en dan počutiti kot kaka kontesa. Za zaključek naju pelje domov taksist, ki prepeva (in dirigira) Elvisa in italijanske kancone. Mimogrede, taksiji so v Rimu ugodna zadevščina, posebno če se naveličaš iskanja spremenljivih avtobusnih linij. Podobno koristen je tudi skok na obalo - do Santa Marinelle pelje vlak, ki dosega za slovenske razmere nepredstavljivih 250 kilometrov na uro.
Skratka, Rim je fantastično mesto, dovolj je že obisk cenovno zmernih restavracij, kjer je v nasprotju z drugimi prestolnicami skoraj nemogoče slabo jesti, kupljene testenine so sramota, sploh če zavijete v katero od starih gostilnic. Tistih, kjer birt sedi za mizo in malica ali prebira časopisje, gostom pa vedno ob jedi servira še kako modrost italijanske kuhinje. Recimo o raviolih in tortelinih. Pa park, ki se zdi popolnoma navaden, a ni, saj preseneti s fontanami, ribniki in rastjem. Pa ...
