Barbara Gavez Volčjak
O demenci se veliko bere in sliši ne le v medijih, temveč tudi na družabnih omrežjih, posvečeni so ji predavanja in prireditve. Tako se nam zdi, da precej dobro vemo, kaj demenco povzroča in kako se kaže. Manj pa se govori o tem, ali in kako se ji lahko izognemo, pa vendar prav to najbolj zanima večino ljudi, ko se začnejo zavedati znakov staranja. V okviru Festivala duševnega zdravja, ki ga je Nacionalni inštitut za javno zdravje minuli teden pripravil v Mariboru, je delavnico s to tematiko izvedel Drago Perger, psiholog v Domu Danice Vogrinec Maribor.
Na dobro obiskani delavnici je Drago Perger uvodoma predstavil nekaj strokovnih definicij demence, nato pa tudi iz izkušenj opisal, kaj te definicije pravzaprav pomenijo. Ena kompleksnejših definicij se denimo glasi: "Demenca je kronična nevrodegenerativna, napredujoča in neozdravljiva bolezen možganov, ki prizadene možganske celice, odgovorne za spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje ter sposobnosti govornega izražanja in presoje." Ob tem je Perger poudaril, da demenca, v nasprotju s splošnim prepričanjem, ni neizogiben del staranja, temveč bolezen, ki jo je mogoče delno zavreti oziroma upočasniti njeno napredovanje. Ker pa se pričakovana življenjska doba daljša in je torej v družbi vse več starejših, je demenca že nacionalni zdravstveni problem.
Kdaj nas mora začeti skrbeti
"Svojci pogosto spregledajo znake demence pri starostniku, ki sicer živi sam in za katerega so prepričani, da še zmore skrbeti zase v poznanem okolju. Ko pa jih vprašam, ali mama še hodi v trgovino, kuha kosilo in si zna sama odmerjati zdravila, in odvrnejo, da ne, pa ugotovijo, da so to že razlogi za skrb," je pojasnil predavatelj. Med znaki, ki opozarjajo na demenco, je naštel spremembe v pomnjenju, ki otežujejo vsakdanje življenje, težave pri načrtovanju aktivnosti in pri reševanju problemov, težave pri vsakdanjih opravilih, slabšo orientacijo v času in prostoru, težave pri razumevanju vizualnih podob in prostorskih razmerij ter pri govorjenju ali pisanju. Za dementne ljudi je tudi značilno, da pospravljajo stvari na nenavadna mesta, se bojijo, da jim kdo krade (kar je znak slabše razsodnosti), da se umikajo iz delovnih in družbenih aktivnosti, pogoste pa so tudi spremembe v razpoloženju in osebnosti. "Zanimivo je, da spremembe velikokrat najprej opazijo vnuki," je pri tem dodal Perger.
Strokovnjaki govorijo o demenci, kadar je poleg spomina pri posamezniku prizadeta vsaj še ena višja živčna funkcija, torej se mu poslabša pozornost, sposobnost govora, orientacija v prostoru in času, kaže spremembe v čustvovanju in razpoloženju in podobno. Ker so bile te funkcije pri posamezniku prej normalno razvite, njihovo poslabšanje otežuje vsakdanje življenje, sčasoma pa jih opazi tudi okolica.
Na katere dejavnike tveganja lahko vplivamo
Veliko ljudi si torej zastavlja vprašanje, kaj lahko naredimo, da se demenca pri nas sploh ne razvije ali da jo vsaj zamaknemo v čim poznejša leta. Stroka po besedah Draga Pergerja loči med dejavniki tveganja, na katere ne moremo vplivati, in tistimi, na katere lahko. Med prvimi so starost, spol – ženske pogosteje zbolijo za demenco kot moški, vzroki za to pa še niso povsem raziskani –, genetska predispozicija, Downov sindrom. Med dejavniki tveganja, na katere lahko vplivamo, pa je Perger izpostavil:
• visok krvni pritisk,
• debelost in sladkorno bolezen tipa 2,
• aterosklerozo (zaradi povišane vrednosti LDL-holesterola),
• visok nivo estrogena v krvi,
• padce oziroma poškodbe glave,
• izgubo sluha v srednjih letih, ker se ljudje zaradi nje osamijo in to slabo vpliva na kognitivne funkcije,
• slabšo izobrazbo,
• kajenje in fizično neaktivnost,
• depresijo, odmaknjenost od družbe.
V nadaljevanju delavnice je zato Drago Perger nanizal številne praktične nasvete za življenjski slog, s katerim lahko demenco zamaknemo čim dlje v starost. Med zaščitnimi dejavniki je recimo višja izobrazba, ki povečuje kompleksnost možganov, zato imajo takšni možgani v primerjavi z možgani neizobražene osebe večje možganske rezerve, preden se demenca začne izražati. "Možgansko rezervo lahko razložimo kot sposobnost posameznika, da boljše tolerira progresivno možgansko patologijo, ne da bi pri tem kazal jasne znake umskega upada. Predstavlja vseživljenjsko odpornost uma na okvare možganov zaradi bolezenskih procesov," razloži sogovornik. Tudi dvojezičnost povečuje količino kognitivne rezerve, z učenjem tujega jezika lahko pojav simptomov demence zamaknemo za štiri do pet let, pojasnjuje Drago Perger.
Počnite to, v čemer uživate
Med zaščitnimi dejavniki, ki se jih je razmeroma preprosto držati, je tudi fizična aktivnost, Perger priporoča vsaj 20 minut hoje dnevno, pri kateri se oznojite in zadihate. Pomembna sta tudi pozitivna naravnanost in aktiven življenjski slog. Sem sodi uravnotežena prehrana, ki je nujna za dobro delovanje organizma. "Za miselne procese so potrebni vsi vitamini, minerali, antioksidanti, flavonoidi, karotenoidi. Posebno pomembni so folna kislina, vitamini B12, D in E, magnezij in koencim Q10. Izogibati se moramo belemu sladkorju in moki, pa tudi cvrtju in praženju, ki zakisata telo," je naštel predavatelj. Poleg kvalitetnega počitka in spanja k aktivnemu življenjskemu slogu sodi tudi izogibanje škodljivim razvadam, kot sta kajenje in pitje alkohola. "Nikotin namreč krči žile in s tem zmanjša prekrvitev možganov. Z opustitvijo kajenja se zato izboljša možganski pretok in s tem oskrba s kisikom. Večje količine alkohola pa slabijo kognitivne funkcije, vodijo v demenco in poslabšajo obstoječo bolezen. Nič pa ni narobe z majhnimi količinami alkohola, na primer kakovostnega rdečega vina, ki lahko imajo ugoden učinek," razlaga Perger. Sicer pa priporoča pitje zadostne količine tekočine, najbolje vode.
Redni zdravstveni pregledi so pri starejših pomembni zato, ker je demenca povezana z nekaterimi drugimi zdravstvenimi stanji, kot so sladkorna bolezen, depresija, bolezni srca in ožilja. Te dejavnike tveganja je treba stalno nadzorovati oziroma redno jemati predpisano terapijo. Pomembno je tudi vzdrževanje primerne telesne teže. Poleg vsega naštetega pa Drago Perger izpostavlja velik pomen druženja in možganskega treninga. "Pomembno je, da počnemo to, v čemer uživamo, in se obdamo z ljudmi, od katerih se lahko tudi česa novega naučimo. Moj nasvet je, da vsak dan preživimo nekaj časa z nekom mlajšim in nekaj časa z nekom starejšim. Tako se bomo učili in tudi sami poučevali druge, to pa nas ohranja v dobri umski kondiciji," svetuje Drago Perger.
