Služabništvo za preživetje

Napovedi družbenih analitikov v zgodnjih sedemdesetih, da bo najeto družinsko delo konstantno upadalo, se niso uresničile. Novodobno služabništvo narašča v razvitih in novoindustrializiranih azijskih državah. Kaj ugotavljate?
"Konkretni razlogi za naraščanje tega pojava so v različnih državah in kulturah drugačni. V Evropski uniji gre za kombinacijo intenzivnega zaposlovanja žensk (kar onemogoča nadaljevanje vzorca, ki ga je vpeljal industrijski kapitalizem, da moški služi denar na trgu dela, ženska pa doma skrbi za družino), staranja prebivalstva (kar terja večji obseg skrbi v družbi), naraščanje ekonomskih neenakosti (te revne prisilijo v prodajo skrbstvenega dela premožnim) in restriktivne migracijske politike, ki migrantom onemogočajo delo. Posebej bi izpostavila neustrezne politike skrbi za starejše. Evropske države, tudi Slovenija, preoblikujejo skrbstvene politike zaradi ekonomizacije stroškov staranja prebivalstva. Namesto podružbljanja skrbi za starejše z vzpostavljanjem javnih, kvalitetnih, univerzalnih storitev (kot na primer v skandinavskih državah, kjer je sive ekonomije skrbstvenega dela posledično malo), potiskajo to delo bodisi v družino bodisi na trg in v prekarne oblike dela. Namesto javnih storitev omogočajo skromne finančne transferje, s katerimi naj si uporabnik na trgu poišče ustrezno storitev. Uporabnik seveda teži k temu, da za najmanj denarja dobi največ časa in dela skrbstvene delavke – to pa je možno samo v sivi ekonomiji."
Gospodinjsko delo je bilo že v zgodovini jedro neenakosti, hierarhičnih, (de)privilegiranih odnosov, izkoriščanja in v domeni žensk. Če zelo posplošim, tudi danes bogatejše ženske oziroma družine s severa in zahoda za pomoč najemajo revne ženske z juga in vzhoda. Kdo so gospodinjske pomočnice, od kod prihajajo (v Slovenijo) in zakaj?
"Skrbstveno delo je v javnosti neprepoznana dimenzija spolnih, etničnih in razrednih neenakosti - tisti, ki so revni in imajo malo politične moči, opravijo veliko družbeno potrebnega skrbstvenega dela, in nasprotno, najbolj premožni in vplivni člani družbe delegirajo to delo drugim: ženskam, revnim, migrantom. Naše raziskave kažejo, da v Sloveniji v primerjavi denimo s sosednjima Avstrijo in Italijo gospodinjstva najemajo migrantke v majhnem obsegu. Pri skrbi za starejše sicer dobivamo vse več informacij o delu migrantk iz Bosne in Hercegovine in Hrvaške. Premožnejša gospodinjstva najamejo migrantko, da živi skupaj s tistim, ki ga oskrbuje. To je zelo opresivna oblika dela, ki se v Evropski uniji povečuje. V Sloveniji gre za krožne migracije, po dve migrantki se menjata v enem gospodinjstvu na en ali dva meseca. Najbolj številčne so pri nas migrantke v delu, ki je družbeno najnižje vrednoteno – to je čiščenje v gospodinjstvih. Vendar je treba poudariti, da v Sloveniji kot gospodinjske pomočnice, varuške in negovalke delajo predvsem domačinke, dolgotrajno brezposelne, iskalke prve zaposlitve, revne upokojenke in revne zaposlene, ker so plače v feminiziranih področjih dela, kot so pomočnice vzgojiteljic, negovalke, strežnice, čistilke, medicinske sestre, nižja administracija ipd., sramotno nizke. To delo je v Sloveniji predvsem preživetvena strategija revnih žensk."