Spremembe na materničnem vratu niso vzrok, da ne bi zanosili

Predrakave spremembe na materničnem vratu so zelo pogoste, pojavljajo se pri petih do desetih odstotkih žensk v odrasli dobi. Pojavijo se pretežno pri mladih ženskah v rodni dobi. V stroki jih označujemo s kratico CIN, pri čemer CIN2 in CIN3 pomenita predrakavi spremembi visoke stopnje, za kateri svetujemo zdravljenje. Približno 50 do 70 odstotkov teh sprememb namreč v petih letih napreduje v rak materničnega vratu. Ženski predrakave spremembe ne povzročajo težav, običajno ne ve zanje, običajno jih odkrijemo s preventivnim odvzemom brisa materničnega vratu. Predrakave spremembe in rak na materničnem vratu so v več kot 90 odstotkih povezani z visoko rizičnimi humanimi papiloma virusi (HPV). Skoraj vsak človek se vsaj enkrat v življenju sreča z enim od visoko rizičnih HPV-virusov, saj so izjemno pogosti. Velika večina ljudi nosi ta virus v sebi in nima težav, pri določenem odstotku ljudi pa nastanejo predrakave spremembe in iz njih rak, ne samo rak materničnega vratu, tudi zadnjika, ust in žrela ter penisa pri moških. Od prve izpostavitve virusu, ki se na maternični vrat prenese s spolnim odnosom, do razvoja predrakave spremembe, za katero svetujemo zdravljenje, po navadi mine pet do deset let. To pomeni, da če je ženska prišla v stik z virusom pri prvih spolnih odnosih, recimo okoli 20. leta, je velika možnost, da bo imela predrakave spremembe, ki jih svetujemo zdraviti, okoli 25. do 35. leta. Od CIN3 do razvoja raka nato ponovno mine približno pet do deset let. Zato so predrakave spremembe na materničnem vratu najpogostejše pri ženskah v starosti od 25 do 35 let, ta vrsta raka pa pri ženskah okoli 40. leta in potem spet okoli 60. leta. Največje tveganje, da se pojavi predrakava sprememba, je zato prav v rodni dobi ženske.

Zdravljenje možno tudi med nosečnostjo

Kadar pri ženski v rodni dobi odkrijemo predrakavo spremembo CIN3, jo najprej vprašamo, ali in kdaj načrtuje zanositev. Če ob postavitvi diagnoze še ni noseča, ji pojasnimo, da je zdravljenje s kratkim operativnim posegom potencialno lahko povezano z večjo verjetnostjo za prezgodnji porod. Vsaka zdrava ženska ima 0,5 odstotka verjetnosti, da bo prezgodaj rodila, pri takih, ki so prestale zdravljenje CIN3, pa se verjetnost poviša na 1,5 odstotka, kar je še vedno majhna verjetnost. Strokovnjaki svetujemo, da od posega do zanositve mine vsaj šest mesecev, idealno je vsaj dve leti. Zelo mladi ženski, ki še ne razmišlja o zanositvi, torej najprej svetujemo zdravljenje. Pri starejši pacientki, ki bi želela kmalu zanositi, pa lahko CIN3 tudi spremljamo do poroda in jo zdravimo pozneje. Tudi če predrakave spremembe odkrijemo v začetku nosečnosti, žensko spremljamo v kolposkopski ambulanti najmanj enkrat v vsakem trimesečju in jo zdravimo po porodu. Predrakave spremembe ne vplivajo niti na potek nosečnosti niti na potek poroda, ženska lahko povsem brez zadržkov rodi po naravni poti. V zadnjem času imamo na voljo zdravilo, za katero se je pokazalo, da lahko pozdravi predrakavo spremembo, je pa zdravilo še novo in v fazi preizkušanj. Za to obliko zdravljenja se je možno dogovoriti v kolposkopski ambulanti UKC Maribor.

Med nosečnostjo je rak materničnega vratu sicer redek, toda najpogostejši med vsemi vrstami raka, ki lahko doletijo nosečnico. Možno je tudi zdravljenje z ohranitvijo nosečnosti, toda zanj se odločamo pri vsakem primeru posebej, saj je izid odvisen od stadija bolezni, vrste raka, trajanja nosečnosti. Take situacije zahtevajo multidisciplinaren pristop, torej prisotnost več strokovnjakov, da najdejo optimalno pot za nosečnico in plod, nam je pa že uspelo zdraviti rak materničnega vratu med nosečnostjo z uspešnim zaključkom nosečnosti in rojstvom zdravega otroka.

Cepite se lahko kadarkoli

Virusi HPV so zelo pogosti, stika z njimi ne prepreči povsem niti pravilna uporaba kondoma pri spolnem odnosu. Živijo v naših ploščatih celicah po vsej koži in na nekaterih notranjih organih, denimo v ustih, grlu, na jeziku, v zadnjični odprtini, nožnici in seveda materničnem vratu. Povzročijo lahko nastanek nenevarnih bradavic ali raka. Testiranje na prisotnost visokorizičnih HPV se uporablja v točno določenih situacijah, ko iščemo predrakave spremembe, lahko se uporablja tudi ob rednih brisih materničnega vratu ali namesto njih. Se je pa pred razvojem pred- rakavih sprememb in raka mogoče zaščititi s cepljenjem, ne samo deklic pri enajstem letu starosti, temveč tudi odraslih žensk. Z raziskavami je sicer dokazano, da je cepljenje najučinkovitejše, če je opravljeno pred prvim stikom s HPV-virusom (torej pred začetkom spolnih odnosov). Cepimo pa se lahko kadarkoli v življenju, ni nujno, da imamo dokazano prisotnost ali odsotnost HPV. Novo cepivo namreč pokrije devet različnih visoko rizičnih HPV-virusov, in če smo imeli enega, ni rečeno, da ne moremo dobiti katerega drugega. Poleg tega je dokazano, da ima ženska, ki je že bila zdravljena zaradi predrakave spremembe, 25 odstotkov možnosti, da jo dobi ponovno. HPV-virusov namreč ne moremo povsem odstraniti, vedno znova lahko povzročijo obolenje. Če se ženska po zdravljenju cepi, se verjetnost ponovnega obolenja zniža na pet do deset odstotkov. Cepiti je smiselno in možno tudi dečke, saj tudi pri njih zmanjša tveganje za nastanek s HPV povezanih rakov. V Avstraliji na primer že redno cepijo ne samo deklice, ampak tudi dečke. V Sloveniji se že vodijo postopki, da bi se v shemo brezplačnega cepljenja proti visokorizičnim HPV vključilo tudi dečke, stare enajst let.