Barbara Gavez Volčjak
Turizem v 21. stoletju se spreminja, kot se pravzaprav spreminja vsa družba. Namesto masovnega pasivnega turizma 20. stoletja, ki je potnikom ponujal hotelske namestitve v bolj ali manj zaprtih območjih, ločenih od lokalnih prebivalcev, se vedno bolj uveljavlja aktivni turizem, neločljivo povezan z lokalnim okoljem. Moderni turisti se že vnaprej dobro pozanimajo o krajih, ki jih bodo obiskali, med obiskom se zanimajo za lokalno kulturo, gastronomijo, avtentične zgodbe, ozirajo se na dobrobit lokalnega prebivalstva, ne zadovoljujejo zgolj lastnih potreb. V resnici pa so se tudi njihove potrebe spremenile: ne iščejo le udobja, temveč želijo doživeti avtentično okolje, se česa novega naučiti o lokalni kulturi in identiteti obiskanega kraja, s tem pa tudi o sebi, se z eno besedo transformirati. Zato se za sodobni način popotništva in počitnikovanja pogosto uporablja tudi oznaka transformativni turizem.
Pri tem je modernim turistom pomembno, da tudi na poti ne škodijo okolju, trudijo se potovati čim bolj trajnostno in z upoštevanjem lokalne kulture v najširšem pomenu besede. Transformativni turizem ponuja popotnikom možnost, da v okolju, ki ga obiščejo, naredijo nekaj dobrega in tako koristijo sebi in drugim. In ker si moderni popotniki želijo avtentičnih doživetij in spoznanj, je eden od ciljev njihovih potovanj tudi ta, da za določen čas postanejo del neke lokalne skupnosti. Lahko delajo kot prostovoljci, se učijo česa novega, se udeležijo lokalnih kulturnih dogodkov ali ponudbe. Vključitev v lokalno skupnost pomeni dodano vrednost za popotnika, s tem doživetjem pa nadgradi svoje znanje, si razširi obzorje in spozna nove, prej neznane občutke.
Ne le, kam gremo, pomembno je tudi, zakaj prav tja
Transformativni turizem zato pomeni veliko več kot zgolj preživljanje prostega časa, saj vključuje vrednote, kot so avtentičnost, skrb za druge in ekologija, torej pomembne teme sodobne družbe. Zato se je razširil tudi krog deležnikov, ki so nekoč imeli ekonomsko korist od turizma. Vanj se namreč vključujejo tudi kulturni ponudniki in lokalne skupnosti, ki pripravljajo dogodke, zgodbe, zanimivosti, s katerimi pritegnejo potencialne turiste. Pri tem pogosto ustvarijo turistično zanimivost tudi iz povsem preprostega, marginalnega dogodka. Za nagovarjanje potencialnih obiskovalcev so postali pomembni tako imenovani kulturni posredniki, kar niso več samo turistične agencije, ampak kulturni ustvarjalci, zaposleni v kulturnih institucijah, znanstveniki in publicisti, pa tudi sami popotniki z objavami na družabnih omrežjih. Vedno bolj se jim pridružujejo vplivneži, ki so jim družabna omrežja odprla možnosti za objavljanje in promocijo tudi tovrstne ponudbe.
Glavni razlog za uspeh ponudbe transformativnega turizma pa je spoznanje ponudnikov, da turistom ni pomembno le poznavanje kraja bivanja, temveč jim je pomemben tudi razlog, zakaj izberejo prav ta kraj. V ospredju so potovanja duhovne narave, potovanja z namenom prostovoljstva, izobraževalni izleti in podobne oblike potovanj, ki v ospredje postavljajo osebno rast. Transformativni turizem ima po mnenju strokovnjakov velik potencial, saj zadovoljuje rastoče povpraševanje potrošnikov po bolj celostnih in izkustvenih potovanjih ter doživetjih. "Spodbuja tako osebnostni razvoj turistov kot trajnostni razvoj destinacij in lokalnih skupnosti ter spoštovanje narave, kulture in tradicije. Dandanes je njegov potencial še posebno pomemben zaradi naraščajoče ozaveščenosti turistov o pomenu trajnosti, iskanju smisla in pomena v potovanjih ter želje po avtentičnih izkušnjah," fenomen pojasnjuje Liljana Vogrinec, soustanoviteljica spletne platforme in kampanje WOOD WE GO, ki postavlja v ospredje prednosti butičnega, transformativnega in holističnega turizma. Transformativna izkušnja za goste lahko po njenem mnenju pride na različne načine in se lahko kaže skozi različne vidike osebnega razvoja. Turisti lahko doživijo spremembo in nadgradnjo svojega znanja, samozavedanja in osebne rasti skozi poglobljeno povezovanje z naravo, kulturno izmenjavo, učenje novih veščin, samorefleksijo in notranjo rast, premagovanje izzivov, pa tudi skozi prostovoljstvo in skrb za skupnost. "S temi smermi razvoja lahko postane transformativni turizem ključen dejavnik v ustvarjanju pozitivnih sprememb na lokalni, regionalni in globalni ravni. Transformativne izkušnje se torej lahko razvijajo skozi različne dejavnike, ključno je, da smo odprti za nova doživetja, se zavestno pripravimo na svoje potovanje ali oddih, poglobimo v potovalno izkušnjo in se aktivno odzovemo na priložnosti za rast in spremembo," razlaga Liljana Vogrinec.
Za transformativno izkušnjo oddiha sta potrebna interes in angažma na obeh straneh, pri ponudniku in pri gostu, še meni Vogrinčeva. "Pomembno je, da so turistični ponudniki sposobni komunicirati svoje cilje in vrednote gostom ter jim zagotoviti ustrezne informacije in podporo pri doživetju izkušenj. Po drugi strani pa morajo tudi gostje jasno izraziti svoje potrebe, pričakovanja in interese. Le če sta obe strani pripravljeni na sodelovanje in izmenjavo, lahko nastanejo resnične spremembe in rasti," poudarja sogovornica.
Transformativni turizem v Sloveniji
Potencial za razvoj transformativnega turizma je v Sloveniji izjemen, ocenjuje Dušan Waldhütter, soustanovitelj kampanje WOOD WE GO. Meni, da naša država ponuja izjemno bogato naravno in kulturno dediščino ter raznolike možnosti za doživetja in aktivnosti, ki lahko spodbujajo osebno rast in trajnostni razvoj. Med značilnosti, ki lahko pomembno prispevajo k potencialu tovrstnega turizma v Sloveniji, prišteva neokrnjeno naravo, kulturno dediščino, aktiven in zdrav življenjski slog, trajnostni pristop in nenazadnje izjemno geografsko lego. "Slovenija že izvaja nekatere programe in pobude, ki spodbujajo transformativni turizem, vključno z ekoturističnimi ponudbami, programi prostovoljstva, wellness retreati in kulturnimi izmenjavami, kar omogoča globlje razumevanje sebe, sveta okoli sebe in različnih kultur ter tradicij," pojasnjuje Waldhütter.
Z nadaljnjim razvojem teh in podobnih programov in s poudarkom na trajnosti in ohranjanju naravnih in kulturnih virov bi lahko še bolje izkoristili naš potencial za transformativni turizem in postali vodilna destinacija na tem področju, meni sogovornik. To je tudi namen kampanje WOOD WE GO, ki prepoznava takšne destinacije, navdihuje ponudnike in izobražuje uporabnike. "Po naših opažanjih je področje transformativnega turizma v Sloveniji še razmeroma slabo poznano tako med turističnimi destinacijami kot med gosti. Tujci, ki jih srečujeva na slovenskih destinacijah, ki spadajo med transformativne, imajo več znanja, večja pričakovanja, bolj se zavedajo pomena te ponudbe in so pripravljeni zanjo plačati več. Zato so večinski gosti na tistih slovenskih destinacijah, ki postavljajo v ospredje tovrstno ponudbo, tujci. Z WOOD WE GO si želimo izpostaviti zglede odlične prakse z namenom, da pokažemo, kakšne učinke lahko takšna ponudba prinese tako gostom in ponudnikom kot tudi lokalnemu okolju. Verjameva, da lahko postane Slovenija v tem pogledu vodilna destinacija v Evropi," pojasnjuje Dušan Waldhütter.
