(TEST) Ford tourneo connect 2,0 TDCI ecoblue L2 active: Dodatnih 35 centimetrov prinese veliko prostora

Nova generacija tega uporabnega potniškega kombija je tesno povezana z nemškim avtomobilskim velikanom VW, medtem ko so Fordovi mojstri poskrbeli za svoj oblikovni podpis. Takšne vrste sodelovanj je v zadnjih letih veliko in ni izključeno, da tega ne bo v prihodnje še več. S tem proizvajalci izdatno prihranijo, za večino končnih uporabnikov pa ni neke bistvene razlike. Seveda bo marsikdo iskal dlako v jajcu, a v teh časih so stvari precej drugačne kot dve, tri ali štiri desetletja pred tem. Kakorkoli obrnem, tourneo conn​ect je tako kot njegov nemški bratranec vsestranski avtomobil, ki se potrebam kupcev zna zelo dobro prilagajati. Je zelo dobra alternativa vse bolj redki ponudbi enoprostorcev, je na voljo v dveh dolžinah, ima možnost izbire dizelskega ali bencinskega motorja, na voljo pa je tudi različica, pri kateri je pogon speljan na vsa štiri kolesa.

Tokrat sem imel možnost preskusiti podaljšano izvedbo L2, ki je za 35 centimetrov daljša (skupna dolžina 4,87 m, 18 centimetrov daljše medosje), poganjal pa jo je klasični dvolitrski dizelski motor z 90 kilovati moči in s spodobnimi 320 Nm navora. Štirivaljnik, povezan s sedemstopenjskim samodejnim menjalnikom, ki ga pri nemški znamki poznamo pod oznako DSG, velja za uigrano kombinacijo, ki ob konstantni in umirjeni vožnji prinaša povprečno porabo 6,6 litra in več kot 700 kilometrov brez postanka na bencinskem servisu. Ni odveč ponoviti dejstva, da mu le na mestu oziroma pri speljevanju odzivnost povzroča nekaj težav. Skoraj petmetrski velikan se na asfaltni podlagi suvereno obnaša, saj je podvozje dobro uglašeno. Vodljivost je zgledna, volan natančen, vzmetenje pa dobro požira neravnine in uničeno asfaltno podlago.

Fordov potniški kombi se odlično izkaže, ko gre za ocenjevanje prostornosti in funkcionalnosti notranjosti. Testni primerek v izvedbi L2 ima zares ogromen prtljažni prostor v zadnjem delu. Bolj kot litri (1720 l), so v tem avtomobilu pomembne dimenzije. Ker je sovoznikov naslon možno preklopiti, lahko vanj natovorimo tudi do tri metre dolge stvari ali pa, kot v mojem primeru, tri kolesa za popoldansko panoramsko vožnjo med Koprom in Izolo. Funkcionalnost potniškega oziroma tovornega prostora se dodatno povečuje z možnostjo odstranjevanja sedeža in dela klopi v drugi vrsti, za kar je potrebnih le nekaj potez in dovolj moči v rokah. V tem primeru uporabnik pridobi 2,2 metra uporabne dolžine od prtljažnih vrat do sprednjih sedežev, tako da v njem lahko tudi prespimo. In ne samo to. Ta ford lahko postane tudi dober občasni tovorni avto, saj vanj lahko naložimo do 729 kilogramov težak tovor. Izpostaviti velja še zelo dobro LED-osvetlitev na notranjem delu prtljažnih vrat, ki pride v poštev v nočnem času, ko so ta odprta.

V voznikovem delu je zasnova armaturne plošče prepoznavna in ergonomsko urejena. Digitalizacija je dosegla le osrednjo multimedijsko enoto z desetpalčnim zaslonom na dotik, ki ima vendarle malce drugačno grafiko, medtem ko so bili merilniki še vedno v analogni podobi (možno je doplačilo za digitalne). Multimedijska enota poskrbi, da je povezovanje s pametnimi telefoni (Android Auto in Apple Car Play) brezhibno, da je celotna vsebina v slovenskem jeziku, preskakovanje med meniji bi lahko bilo za odtenek hitrejše, s posebno aplikacijo Ford Pass pa lahko uporabnik z avtomobilom komunicira tudi na daljavo. Všeč je dejstvo, da so fordovci vsa kapacitivna stikala zamenjali s fizičnimi gumbi (na sredinski konzoli, volanu in levo od volana), izjema je le drsnik za glasnost pod zaslonom. Upravljanje številnih sistemov med vožnjo ne bo povzročalo težav, saj je v njem še vedno veliko stare šole, kar bodo uporabniki cenili. In ne samo to, zgledno so urejena številna odlagalna mesta, denimo tisto nad glavama voznika in sovoznika, na drugi strani pa je dobrodošla praktična rešitev koša za smeti v vratih, ki so ga pred časom izumili pri Škodi (Simply Clever).

Takšen Tourneo Connect z opremo Active, ki ima na zunanjosti še nekaj terenske šminke, pri nas stane slabih 36 tisočakov, v omenjeno ceno pa je serijsko vključena večina uporabnih asistenčnih sistemov, ne pa tudi kovinska barva (650 evrov), prilagodljiv radarski tempomat (270 evrov), LED-žarometi (800 evrov), izboljšan avdio-navigacijski sistem (800 evrov). Z nekaj dodatki končna cena naraste na 39 tisoč evrov.