(TEST) Nissan qashqai 1.5 tekna e-power 190: Vožnja na bencinsko elektriko

Če ne bi pogledal, ne bi opazil niti verjel. Qashqai je tako kot pred kratkim njegov večji brat X-Trail testne dneve prevozil z električnim pogonom, kjer elektrika ne prihaja iz baterije, pač pa jo generira bencinski motor. Qashqaijeva zgodba je dolga že 20 let in avtomobil je od 2021 na trgu s tretjo generacijo. Za naš trg še vedno nastaja v britanskem Sunderlandu, kar pa pomeni, da ni več del Evropske unije. Kaj vse to potegne za sabo, ko gre za ceno in vstopne dajatve, niti ni predmet tega zapisa, pač pa zanimiva izkušnja nekega zares hibridnega pogona, a ne v pomenu, kot ga poznamo pri večini avtomobilov.

Sistem namreč uporablja 1,5-litrski trivaljni motor z variabilno kompresijo in močjo 115 kW (156 KM) in električni motor s 140 kW. Vmes je še električni generator z inverterjem. Bencinski motor tako poganja generator, ki proizvaja elektriko, ta pa žene elektromotor. Prednost te kombinacije je, da ni enega od kompleksnih mehanskih delov, menjalnika, minus pa, da se motor ob odločnejši vožnji zaganja v visoke vrtljaje, kot bi imeli brezstopenjski menjalnik. Inverter seveda poskrbi, da se nekaj energije regenerira v majhno baterijo s kapaciteto 2,1 kWh, ki je dovolj za počasnejše premike, ni pa to klasični hibrid.

Zanimive so tudi številke. Reč je precej poskočna in do stotice pospeši v samo 7,9 sekunde, zelo dinamično se obnaša tudi na avtocestah pri višjih hitrostih. Žal e-power žene le sprednja kolesa, štirikolesnega pogona pri qashqaiju ni na voljo. Vseeno ima avto za križanca predvidljivo in stabilno lego. A pri takih alternativah nas seveda najbolj zanima poraba in glede na voznikovo nogo in željo voziti avto ali kot športnika ali potovalni družinski avto se ta lahko giblje od manj kot petih litrov pa vse tja do osmih. V praksi je qashqai potoval na koncert Weeknda v München iz Ljubljane in nazaj in prišel nazaj v domovino z enim samim rezervoarjem goriva, poraba po hitrostno omejenih avstrijskih in še bolj hitrostno omejenih bavarskih avtocestah pa je znašala le 5,7 litra. S tem, da je qashqai v okolici Olimpijskega stadiona v času koncerta (nismo vsi v družini oboževalci sicer izvrstnega kanadskega glasbenika) naredil še vsaj 50 kilometrov.

Ni pa bil Otočan popolnoma brezhiben – v nočnem nalivu nazaj proti domovini prav v sklopu avgustovskega sodnega dne so ga asistenčni sistemi precej lomili. Od samodejnih dolgih luči do samodejnega delovanja brisalnikov, zelo muhasto je deloval tudi avtopilot, tako da je od "Kačberga" do Ljubljane vozil le pilot (z zobotrebci pod vekami). Tu je še prostor za izboljšave. Najbolj pa je živce paralo konstantno škripanje zavor in ležaja pri počasnem zavijanju.

Kar se udobja tiče, se je qashqai izkazal za zelo potovalen avto, z dovolj prostora za dva odrasla in DJ Smrkljo na zadnjem sedežu, ki je na peturni poti do bavarske prestolnice vsak komad od Weeknda kot uverturo za koncert preko brezžične povezave zavrtela vsaj desetkrat. Osrednji zaslon z multimedijo z odliko opravi svoje naloge, tudi navigacija zgledno riše zastoje (Bavarci se po novem šolajo pri našem Darsu!). Izbor načina vožnje na sredinski konzoli se opravi z malce ergonomsko neposrečeno "miško", so pa fantje lepo naštudirali USB-priključke, po eden A in C tako spredaj kot zadaj. Prtljažnika, ki se je v tem nivoju opreme zapiral električno, je za 479 litrov.

Avto je povsem navdušil s svojo uporabnostjo, pri čemer električni pogon z bencinskim agregatom sploh ni tako napačna reč, bo pa seveda svoje pri tej zgodbi na koncu povedala cena – od podobnega klasičnega qashqaija z 1,5-litrskim motorjem je avto dražji za kar štiri tisočake, e-power pa je na voljo šele z višjimi nivoji opreme. Pri praktično enaki porabi se tu seveda ne smemo spraševati o smiselnosti, pač pa v zgodbo pridejo besede, kot sta trend in drugačnost. Cena za e-power z opremo Tekna ​se začne pri 41.300 evrih, z nekaj dodatki, kot sta siva barva in ozvočenje Bose, pa je cena 42 tisočakov.