(TEST) Renault kadjar je dokaz, kako silovito hitro se spreminjajo pričakovanja trga in kupcev

Kadjar, načeloma športni terenec ali tudi križanec, je avto, ki je nastal v časih in okoliščinah, ko so pri francoski avtomobilski hiši razmišljali drugače, ko sta bili strategija in modelska filozofija občutno drugačni, kot sta danes, ne nazadnje so bili tam povsem drugi ljudje, kot so sedaj. Ni vprašanje, ali je dober ali slab, pač pa, koliko ustreza prevladujočim trendom v tem avtomobilskem razredu. In prav zaradi tega nima ozkih luči spredaj in zadaj, tako značilnih za sedanje športne terence, nima kupejevskega karoserijska kroja, kot ga ima precejšnja večina v zadnjem času, še manj je njegova svetlobna kulisa na zadku nekaj, kar si (morda) zapomniš. Je in bo očitno vse do svojega konca ostal športnoterenski klasik.

Oznaka black edition napoveduje notranje okolje. In v resnici je temačno, po svoje tudi elegantno, pa vendarle malo prepusto. Tisto, kar kadjarja verjetno najbolj in tudi najbolj očitno loči od drugih sodobnejših renaultov, sta velikost in tudi oblika multifunkcijskega zaslona. Je relativno majhen in pravokoten, medtem ko se drugi iz te hiše že precej časa dokazujejo s pravim pokončnim televizorjem. Odlagalnih prostorov ne manjka, so pa zvečinoma majhni.

Ergonomiji ni kaj očitati, zadaj bi pričakoval več prostora. Fino je, ker se zadnji sedeži podirajo tudi iz prtljažnika, pri čemer je dno ravno. Prtljažnik ima uporabno dvojno dno, zato nakladalnega roba ni. Nazaj se vidi solidno.

Kljub višini in nekaj večji oddaljenosti od tal se kadjar tudi ob nekaj hitrejši vožnji ne nagiba; podvozje je prijazen kompromis, ki pripomore k udobni vožnji, kar je na slovenskih cestah precejšnja prednost. Menjalnik in motor, bencinski štirivaljnik, ponujata solidne zmogljivosti – nič izjemnega ne v dobrem ne v slabem. Kar presenetljivo visoka je končna hitrost.

Kljub vsemu, kar je prinesel še vedno dokaj novi protokol o merjenju porabe in vsem drugem (WLTP), je razlika med tistim, kar obljublja tovarna, in dejanskim, vsaj liter, marsikdaj celo več. Je pa ta renault vendarle tipičen športni terenec sedanjih časov, saj nima pogona na vsa štiri kolesa – kot večina. In malenkost, ki to tudi ni – v dnu je zasilno rezervno kolo, ki ga zmoreš sam in v najbolj nemogočih okoliščinah zamenjati, a je treba zanj doplačati 130 evrov ...

Kadjar je eden od tistih avtomobilov, ki dokazujejo, s kakšno silovitostjo se spreminja avtomobilska industrija, z njo pa potrebe, pričakovanja, tudi okus kupcev. Nič nima preveč, niti presežka.