(TEST) Seat tarraco: Največji športni terenec v ponudbi iberske avtomobilske hiše se je moral roditi

Tarraco je logičen odziv španske tovarne v Volkswagnovem (VW) naročju - največji športni terenec v ponudbi iberske avtomobilske hiše, ki deluje v barcelonskem Martorellu, se je moral roditi, saj je to tisti del avtomobilskega trga, kjer ne smeš manjkati. In da konkurira tudi "svojim", še najbolj VW tiguanu allspace in Škodinemu kodiaqu, tudi ni nujno spregledati.

Tarraco si deli platformo z omenjenim kodiaqom, kar je dolga in znana poslovna/tehnična poteza, ki jo koncern VW pozna že dolga leta. Ker je tako, tudi tarraco ne more skriti sorodništva, pri čemer je to še najmanj opazno pri zunanji podobi. Je klasična, brez oblikovnih posebnosti oziroma se ne spogleduje s kupejevskim zadkom, tako priljubljenim in uveljavljenim pri športnih terencih zadnjega časa. Morda pa se čez čas pojavi tudi tarraco v tej varianti.

Razmeroma velik zunaj, spodobno prostoren tudi znotraj. Še posebej in zlasti zadaj - vsaj dva sedita v vseh pogledih udobno oziroma prostorno. Armaturna plošča dokazuje nekaj oblikovne drugačnosti, kar je dobrodošlo. Preglednost nazaj je znosna, prtljažnik velik, pravzaprav kar presenetljivo prostoren. Družinskost je zapisana v DNK tega seata. Multifunkcijski zaslon je dimenzijsko zadržan, kar tistim, ki avto razumejo predvsem ali najprej kot velik telefon, ne bo po volji. Nabor odlagalnih prostorov je zelo spodoben. Testni tarraco je imel nekaj uporabne/koristne dodatne opreme - kamera, dinamično uravnavanje podvozja in podobno -, a za zasilno rezervno kolo (kar je vsekakor bolj uporabno in enostavno kot razni sistemi za polnjenje prazne gume) je treba doplačati 100 evrov, vlečna kljuka pa stane še veliko bolj zajetnih 793 evrov. Ampak oprema dela avtomobil in tudi pri tarracu je (precej) tako.

Motor, podvozje, sedemstopenjski samodejni DSG, pa tudi štirikolesni pogon (zato 4drive) ustvarijo celoto, ki ugaja. Tarraco je kljub športnoterenskemu značaju doma na asfaltu: dobro blaženje, nič pokimavanja, razmeroma ugodna poraba, več kot solidna živahnost in visoka potovalna hitrost so plusi, ni dvoma. Cena? Primerjava z tiguanom allspace in škodo kodiaq (enak motor, menjalnik, najvišja oprema) se izide v prid tarraca. Takšna je hierarhija v koncernu - ali naj bi vsaj bila. Pomembna prednost, vprašanje je, ali je dovolj prepričljiva.