V sredo prava poslastica na nebu: Gre za redek pojav, ki ga bo mogoče naslednjič opazovati leta 2026

M.R.
29.08.2023 12:00

Spremljali bomo lahko modro polno super luno.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Tako je bila superluna videti 1. avgusta letos.
Profimedia

Luna sicer ne bo modre barve, vendar pa se ta termin uporablja za drugo polno luno v istem mesecu. Prvo polno luno v avgustu smo namreč lahko opazovali že 1. v mesecu, jutri, 30. avgusta, pa bo tako že druga. Ta pojav je mogoč, saj Luna pot okoli Zemlje opravi v 29,53 dneva, koledarski mesec pa ima lahko do 31 dni. V povprečju je super luna 16 odstotkov svetlejša od povprečnega polnega meseca. Hkrati se zdi tudi večja od povprečne polne lune. 

Kaj je super luna?

Do tega fenomena pride, ko se Luna v svoji orbiti najbolj približa Zemlji in to v času, ko je polna. Super luna bo 30. avgusta videti še bližje Zemlji kot polna luna na začetku meseca. Zadnja od štirih zaporednih super lun bo letos 28. septembra. Gre za tako imenovano žetveno polno luno.

Tisti, ki bodo jutri zamudili modro super luno, se bodo do naslednje precej načakali. Kar približno 25 odstotkov polnih lun je super lun, kar pomeni, da ne gre za tako redek pojav, precej bolj redke pa so modre super lune. Te se namreč pojavljajo le v treh odstotkih polnih lun. Naslednja bo, kot že omenjeno, maja 2026, kot zanimivost pa lahko navedemo še to, da se bo leta 2037 modra super luna pojavila januarja in marca.

Image: 345470675, License: Royalty-free, Restrictions:, Model Release: yes
Profimedia

Poleg modre polne lune pa bo jutri na nebu mogoče opazovati tudi planet Saturn, zato ljubitelje astronomije čaka prava nebeška poslastica.

Pot, ki jo Luna naredi okoli Zemlje, ni popolna krožnica, temveč je nekoliko elipsasta. Točka, v kateri se naravni satelit najbolj približa našemu planetu, se imenuje perigej, apogej pa je točka, v kateri je najbolj oddaljena. V povprečju je Luna od Zemlje oddaljena približno 384.400 kilometrov.

Pod vplivom gravitacije predvsem Sonca in manj planetov se pot Lune malo premika, zato ni vsak perigej enako blizu Zemlji, prav tako ni vsak apogej enako oddaljen od našega planeta. V perigeju se Luna Zemlji najbolj približa na okoli 363.295 kilometrov, v apogeju pa je najbolj oddaljena približno 405.503 kilometre. 

Super luna ni uradni astronomski termin, temveč gre za izpeljanko, ki so si jo izmislili opazovalci neba in mediji. Astronomi uporabljajo izraza Luna v perigeju in Luna v apogeju.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta