Urška Polanc
Poleti, ko se zaključi izpitno obdobje, študentje ne odlašajo, takoj se odpravijo na morje, po festivalih ali na potovanja, ostane pa še nekaj tistih, ki svoje počitnice preživljajo nekoliko drugače - delovno in v naravi. "Ali kaj takega danes še sploh obstaja?" se sprašujejo nekateri prebivalci Mežiške doline, ko jih doseže vest o marljivi in delovni mladini delovne brigade Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM), ki prihaja z vseh koncev Slovenije. Res je, da je študentov z leti vedno manj, težko jih je privabiti, nam pove vodja projekta Bernarda Jeraj. "Po eni strani jih razumem, ravno so zaključili z izpiti, čas je za počitek. A človek se spočije tudi tu, ob delu, odklopljeni smo od interneta, računalnikov, zbistrimo si lahko misli in se napolnimo s pozitivno energijo, ki jo v brigadirski tabor prinašamo mladi," razmišlja Jerajeva. Da študente premami brigadirski duh, šele tu lahko resnično začutijo, kaj je prava povezanost med ljudmi, doda. Tiste študente, ki se jim najprej zdi deset brigadirskih dni predolgih, povabijo na ogled, da ostanejo le kakšen dan, a na koncu jih večina ostane, še več, naslednja leta se vračajo.
Brigadirji s prebivalci stkejo poznanstva, ki trajajo, zato se v kraje vedno znova vračajo
Spretna in marljiva mladež
Mladi so danes prav tako spretni, kot so bili včasih, nam potrdi Zoran Kačičnik, idejni vodja delovne brigade, ki je v vseh letih na brigadi izostal le eno leto, ko je odslužil vojsko. Vesel je, da se je projekt obdržal in da mladi še danes prepoznavajo iste vrednote, kot so jih leta 1999, ko so priskočili na pomoč prebivalcem po potresu v Bovcu. Na brigadi je z leti sodelovalo že več kot tisoč prostovoljcev, študentom na pomoč priskočijo tudi stari brigadirji, ki si za prostovoljno delo na brigadi vzamejo celo dopust oziroma se pridružijo čez vikend. Pri dodelitvi del upoštevajo predznanja in spretnosti posameznikov, del pa ne zmanjka tudi za tiste, ki pridejo prvič. "Mladi niso krivi, da se je življenjski stil spremenil v takšni meri, da z nekaterimi orodji več nimajo stika. Na primer uporaba motorne žage je veliki večini tuja, ker je ogrevanje z lesom nadomestilo olje ali plin. Namesto tega obvladajo druge veščine, ki so tuje starejšim, tj. uporaba računalnikov. Vsi pa so pripravljeni sprejeti različna dela in se naučiti potrebnih osnov," nam Kačičnik pojasni na delovišču v Mušeniku, kjer z manjšo skupino veščih študentov rušijo stare kašče, da bo tam lahko stala nova čistilna naprava. Opravili so že nevarna dela na preperelih in gnilih ostrešjih, s katerih so pobrali strešnike in podrli konstrukcijo strehe. Odstranili bodo še vse lesene dele.
{youtube_center_ozko}https://youtu.be/WsM3bGJM6PQ{/youtube_center_ozko}
Tkejo nove vezi in poznanstva
Medtem pa so študenti na delovišču v Žerjavu prenavljali most. Med njimi je bila tudi študentka prvega letnika kemije Tadeja Rožman iz Kranja, ki je v tekočem študijskem letu opravila že vse izpite, zato so njene študijske počitnice nekoliko daljše. "Nisem vedela, kaj bom počela, iskala sem nekaj za študente - in našla brigado," nam je povedala in zaupala, da je k svoji prvi študentski brigadi pristopila nekoliko prestrašeno, saj se je bala, da bo morala uporabljati različna orodja, ki jih ni še nikoli prej. Da delo ni pretežko, saj si ga dobro razdelijo, lahko pa prosiš tudi za premestitev na drugo delovišče, nam je na drugem koncu mostu razlagala Doroteja Sonički iz Maribora. V ponedeljek so urejali že delavski dom v Žerjavu, kjer so popravili balkon in počistili tla, ki jih bodo še polakirali. Zbrusiti in prebarvati pa morajo še tri mostove.
Zgodovina brigade
Prvo študenstko delovno brigado so organizirali leta 1999 v Bovcu, kjer so študenti pomagali pri popotresni obnovi, leto kasneje so se z istim namenom zbrali v Kobaridu, leta 2001 pa na pomoč priskočili prebivalcem Loga pod Mangartom, ki jih je prizadel zemeljski plaz. Odtlej so pomagali še v Osilnici ob Kolpi, v zaledju Slovenske Istre, na Bohorju nad Senovim, v Velikih Laščah v kraju Krvava Peč, v Krajevni skupnosti Gradin, na Obretanovem na Koroškem, v Kozjem, v Vipavi, v občini Grad na Goričkem, v Občini Žužemberk, v Logarski dolini (občini Solčava in Luče), v Radečah, v občini Nova Gorica (krajevni skupnosti Čepovan in Lokovec), v Dobrovniku, v Radljah ob Dravi in v Kranjski Gori.
Pomoči veseli domačini
"Že takoj, ko smo izbrali Črno, so nam kolegi študentje rekli, da bomo tu dobro sprejeti pri domačinih. Takoj, ko kaj potrebujemo, nam to priskrbijo. Včeraj smo potrebovali še pet dodatnih kotnih brusilk, dovolj je bil le en klic, zjutraj smo jih že imeli v kampu," je povedala Jerajeva. Občine sicer k projektu pristopijo nekoliko zadržano, saj se bojijo, da bi se študenti v njihove kraje prišli le zabavat, pravi vodja, a že kmalu po prihodu jim dokažejo drugače. Občani so to v Črni že prepoznali, tudi županja Romana Lesjak, ki je bila posebej presenečena na začetku tega tedna, ko so se študenti prilagodili vremenu in ostali tudi po delovnih urah in delo nadaljevali še popoldan. "Če je treba, delo, ki sicer traja od osmih do treh, podaljšamo, to smo storili tudi včeraj, ko smo delali dve ali tri ure dlje," je povedala Jerajeva.
