Ste med tistimi, ki jim gre noč čarovnic na živce? Potem vabila na njihov halloweenovski žur zagotovo niste dobili. Veronika Bizjak, Denis Bende Živčec in njegova mala Metoda Gojka noč čarovnic preprosto obožujejo, zato so si v prijetnem ambientu novih Večerovih prostorov privoščili grozljivo seanso. Metoda Gojka si je zaželela bučo, takšno, ki bruha, Denis je bučo utrgal na zakleti njivi, Veronika pa je s seboj iz tajništva Večera, kjer kraljuje skoraj vsak dan v letu, prinesla nekaj ostrih nožev in darilo za najmlajši članico tega nenavadnega tria. Kako jim je je šlo rezanje od rok, komu je med seganjem v drobovje buče šlo na bruhanje in kako mračna je bila njihova zabava, pa preverite v prav posebnem halloweenovskem posnetku, ki vam ga poklanjajo na najbolj grozen dan v letu.
Če ste do zdaj spali, bili na drugem planetu ali pa živeli v popolni izolaciji ... Še kratka obnova, za kaj pri halloweenu, noči čarovnic sploh gre.
Irski izseljenci so halloween v 17. stoletju prenesli v Ameriko, kjer se je sčasoma delno preoblikoval in skomercializiral. Nato se je v preobleki vrnil čez ocean, se razširil še po preostalem zahodnem delu sveta in se v zadnjem času tudi pri nas že dobro uveljavil. Halloween se torej praznuje na predvečer dneva mrtvih ali vseh svetih, to je v noči na 1. november, in izvira iz keltskega praznika novega leta, ki se je začel prav v tem dnevu. Simbolično so najprej ugašali, nato pa prižigali ogenj, noč pa je bila namenjena dušam mrtvih, da se vrnejo v svet živih in se ogrejejo pri domačih ognjiščih. Da bi privabili dobre duhove, so ljudje puščali hrano, da bi odgnali slabe, pa so si nadeli strašne maske. Časovno blizu je bilo staro keltsko obredje, posvečeno bogu smrti Samhainu. Kelti in sorodni nordijski narodi, ki so poseljevali dobršen del zahodne in severne Evrope, so verjeli, da se v tej jesenski noči živim odpirajo vrata v mrakobni svet prednikov in da se duše mrtvih takrat odzivajo na dogajanje v svetu živih.
