Vrhunska sezona debijev za Danielo Candillari

Lyric Opera of Chicago, Minnesota Opera, Opera Philadelphia, Prototype Festival, Beth Morrison Projects, Arizona Opera, Trinity Wall Street in Manhattan School of Music so institucije v ZDA, kjer je v letošnji sezoni pustila svoj pečat bodisi kot dirigentka ali glasbena vodja. Mnogo debijev je bilo, in to v sodobnih operah. V tej sezoni se je posebej spoprijemala z ameriškim sodobnim glasbenim repertoarjem. Te dni je obiskala svoja nekdanja mesta - Maribor, kamor je z mamo prišla po vojni na Balkanu, Novi Sad, kjer se je rodila; zadnjih šest let živi v New Yorku. Od tam pa odhaja v mnoga pomembna ameriška glasbena središča. V svoji biografiji izpostavlja svoje slovensko obdobje. Med letoma 2009 in 2012 je bila v SNG Maribor umetniška vodja zbora Opere, asistentka dirigentov, pianistka, skladala je glasbo za uspešno predstavo Ženska, ki sem ji bral in še marsikaj. Po mariborskem šolanju so jo že petnajstletno sprejeli na graško visoko šolo za glasbo. Magistrirala je iz klavirja. Na Dunaju je doktorirala še iz muzikologije. Po prejemu Fulbrightove štipendije je na univerzi Jacobs School of Music v Indiani študirala tudi jazz, dodatno je bila prejemnica TED Fellowship.
Sezona 2017/18 je bila za vas po šestih letih bivanja preko oceana izjemna, toliko sijajnih povabil v ugledne ameriške operne hiše ste dobili in odlične kritike v eminentnih ameriških medijih. Vaši odmevni debiji so bili v čikaški lirični Operi pa v Operi v Minnesoti ...
"Od lanskega septembra do konca letošnjega junija je bilo res nepozabno. Dve produkciji sem imela še lani jeseni, v Liverpoolu z European Opera Centre in Royal Liverpool Philharmonic, kjer sem bila že nekajkrat, sem bila asistentka Vasiliju Petrenku v Verdijevi operi Falstaff, kjer je glavno vlogo pel sir Bryn Terfel. To je ena mojih ljubših oper. Predtem sem bila 'cover' za prvo opero Matthewa Aucoina Crossing na Next Wave festivalu v New Yorku. Potem se je začelo leto debijev: debitirala sem kot dirigentka na Manhattan School of Music z njihovo filharmonijo. Izvedli smo Mendelssohnovo 3. simfonijo, uverturo Mozartovega Don Giovannija in Central Park in the Dark Charlesa Ivesa.
Januarja sem na slovitem newyorškem festivalu sodobne opere Prototype, ki ga vodi izjemna Beth Morrison, dirigirala opero Acquanetta Michaela Gordona, ki je eden od ustanoviteljev skupine Bang-on-a-Can. Bilo je šest predstav in po premieri je kritik v New York Timesu zapisal, da je nekaj, česar se ne sme zamuditi. Imeli smo vse predstave razprodane. Bil je tehnično in glasbeno zahteven projekt s šestimi člani Bang-on-a-Can, pet solistov in osem zboristk je bilo v škatli, kjer je bila kamera. Občinstvo je vse videlo na ekranu v živo vsak večer. Dirigirala sem preko monitorjev, petnajst jih je bilo. Mnogi niso verjeli, da smo v živo igrali. Takoj po festivalu smo šli v studio posnet CD. Sledil je Chicago, kjer sem v Lyric Operi debitirala v operi Gregoryja Spearsa Fellow Travelers."
Kako vam je bilo kot glasbeni vodji delati provokativno sodobno operno delo z gejevsko tematiko? Libretist Greg Pierce je izhajal iz romana Thomasa Mallona, izdanega leta 2007, ki in se dogaja v času mccarthizma.
"Sodobne ameriške opere so postale nekakšna moja specializacija. Prednost je, da je prav v tem žanru veliko različnih stilov. Gordon ima v Acquanetti celo elemente rocka, povezane z minimalizmom. Greg Spears pa recimo uporablja neobarok in ameriški minimalizem, pa sta obe operi napisani v zadnjih osmih letih.
Opera Fellow Travelers je nastala, ko je Sterling Zinsmeyer, filmski producent, prebral roman Thomasa Mallona, ki temelji na resničnih dogodkih iz 50-ih let, iz časov senatorja McCarthyja. Prepovedal je zaposliti homoseksualce in nekaj tisoč jih je naredilo samomor. Opera je nastala leta 2016, premierno pa je bila izvedena v Operi v Cincinnatiju. Naša uprizoritev v Chicagu je bila doslej tretja produkcija Kevina Newburyja, potem pa še nova produkcija v Minnesoti. Zgodba o Hawkinsu in Timothyju, ki se znajdeta v homoseksualnem razmerju v državni službi, je pretresljiva, dramatična. Tema homoseksualnosti je zaenkrat redko uporabljena v operah; znana je recimo Brokeback Mountain skladatelja Charlesa Wuorinena, ki se pogosto izvaja tudi zunaj ZDA."

Vodilni v spodbujanju nove opere

Zanimivo, da ste kot tujka v ZDA tako specializirani za ameriško sodobno opero. Sodobni operni repertoar sestavlja večino vaših angažmajev, čeprav bi pričakovali, da Evropejki zaupajo bolj evropsko klasiko.
"Res je in trenutno je sodobni repertoar večina mojih angažmajev, čeprav sem pred kratkim dobila prvo ponudbo za tradicionalno opero, in se tega tudi zelo veselim. Glasbeni jezik sodobne glasbe mi zelo ustreza in me intelektualno in čustveno stimulira, pa seveda imamo z ansambli večjo svobodo pri interpretaciji. Po Chicagu sem sodelovala z ansamblom sodobne glasbe Novus NY, ki ima sedež v Trinity Church v New Yorku. Letos je stota obletnica rojstva skladatelja Leonarda Bernsteina in so mu posvetili festival, ki je trajal dva meseca. Vsak teden je bil nov koncert z drugim programom. Dirigirala sem otvoritev festivala, z Mahlerjem in Bernsteinovim delom Songfest.
Za Arizona Opero sem delala The Copper Queen, ki temelji na zgodbi o duhu deklice, ki jo je oče nagovoril k prostituciji in se ubije. Tudi v Operi Philadelphia sem prvič sodelovala v programu Double Exposure, kjer sta dva skladatelja v rezidenci. Postala je ena vodilnih opernih hiš po tem, kako spodbujati nastanek sodobne opere. Zagotavljajo neverjeten sistem podpore skladateljem, pri katerih naročijo nova dela. Ta gredo skozi delavnice, kjer so ekipe ustvarjalcev navzoče pri ustvarjanju vsakega novega opernega dela. Izjemen model, ki se odlično obnese. Maja so me povabili v Philadelphio, kjer so predstavili izvlečka iz dveh novih oper, z dvema dirigentoma, dvema režiserjema in dvema castoma pevcev je imela publika priložnost spremljati cel proces ustvarjanja.
Nov letošnji debi je bil v Operi Minnesota, ki je v Minneapolisu, najbolj evropskem mestu v ZDA. Opera v Minnesoti je ob Philadelphii izjemno naklonjena sodobnemu opernemu repertoarju že zadnja tri desetletja. Imajo svoj sistem kreiranja sodobnih oper, podpiranja libretistov, skladateljev, workshopov. Orkester je vajen sodobne glasbe, od petih oper na repertoarju sta dve sodobni. So skoraj specializirani za nov operni jezik.

Sem dvojni emigrant

Kako pa kot vrhunska kulturnica doživljate Trumpovo Ameriko? Beremo tudi o grožnjah z ukinjanjem opernih hiš.
"Operne hiše se med seboj zelo razlikujejo v vseh parametrih - od budžeta do umetniške ravni. V ZDA so opere razvrščene po proračunih. Državna subvencija, kot jo poznamo povsod v Evropi, v ZDA v bistvu ne obstaja. Je le ena državna agencija, ki subvencionira vse. Ne deluje v smislu ministrstva za kulturo. Tako imenovani National Endowement for the Arts - NEA poznajo Američani. Letno dodelijo določen budžet institucijam, za katere se odločijo po le sebi znanih kriterijih. Operne hiše in kulturne institucije so bolj odvisne od sponzorjev kot od države. Če pride do ukinitve budžeta, o čemer so zdaj govorili, pa seveda najbolj trpijo najmanjše ustanove. Vsaka opera ima drugačne pogodbe s sindikati in se te obnavljajo vsaka štiri leta. Večina institucij je odvisna od sponzorjev, od naložb mesta v kulturo. Minneapolis denimo ima najbolj evropski sistem. Zelo podpirajo šport in kulturo. Pomembna jim je narava in povezali so jo s kulturo. V zakonodaji imajo določeno, da mora iti del davka v kulturo in aktivnosti, povezane z naravo. Mislim, da so našli sistem, ki je za njih specifičen in funkcionira.
Kar pa se tiče politike, sem dvojni imigrant, bila sem to že v Sloveniji in sem spet ta čas v Ameriki. Zmeraj me je zanimalo, kaj lahko naredim sama, kako pomagam, kako izboljšujem sebe in svoje okolje. Morda imam srečo, da delujem v umetnosti. Talilni lonec je vnovič aktualen, multikulturnost pa tudi živi naprej."
Kako pa se spoprijemate kot Evropejka v ZDA s predsodki pred plehkobo, pred amerikanizacijo, mcdonaldizacijo, holivudizacijo?
"Jerry Springer kot začetnik resničnostnih šovov je - zanimivo - velik podpornik opere. Opera Sarasota je tradicionalna hiša, ki je izvajala prve ameriške opere, in Springer je baje vsak večer v njej. Ločiti je treba med dejanskostjo in TV-realnostjo. Big Brotherji in različne plehkobe niso Amerika."