Vse sledi za atentat na vohuna vodijo proti Rusiji

Nekdanji 66-letni ruski vohun Sergej Skripal in njegova 33-letna hči Julija sta bila v nedeljo, 4. marca, zastrupljena z vojaškim živčnim strupom. To je britanskim poslancem povedala premierka Theresa May in dodala, da je zelo verjetno, da za napadom stoji uradna Moskva ali pa "je izgubila nadzor" nad svojimi zalogami živčnih strupov. Dejala je še, da pričakuje pojasnila ruskega veleposlanika v Londonu, živčni strup pa naj bi bil redke vrste in iz skupine, ki jo imenujejo novičok. Velika Britanija zdaj Rusiji že povsem resno grozi s protiukrepi, najverjetneje novimi sankcijami. Ruski predsednik Vladimir Putin se je na novice o morebitni vpletenosti Moskve v atentat včeraj prvič odzval s besedami, da naj Velika Britanija najprej pride zadevi do dna in šele potem koga obtožuje.
Živčni strup novičok oziroma v prevodu novost so razvili v nekdanji Sovjetski zvezi in velja za najbolj smrtonosno od vseh podobnih zmesi. Do osemkrat močnejši naj bi bil od strupa VX, za katerega so sprva sumili, da je bil uporabljen pri atentatu na dvojnega vohuna Skripala. Ta se, podobno kot hči Julija, še zmeraj bori za življenje, njuno stanje pa naj bi bilo kritično, a stabilno.

Junak, vohun, izdajalec

Življenjepis Sergeja Skripala, ki so ga na podlagi številnih virov izdelali novinarji BBC, se bere kot napet roman. Rojen leta 1951 v enklavi Kaliningrad je bil dovolj blizu zahodu, da je lahko poslušal tuje radijske postaje in ne le sovjetske propagande. Kljub temu se je odločil, da se pridruži elitni sovjetski padalski brigadi, imenovani Desantniki, in ko je Sovjetska zveza leta 1979 napadla Afganistan, je bil med prvimi, ki je moral v vojno. Po vrnitvi s fronte je diplomiral na Diplomatski vojaški akademiji v Moskvi, tam pa so njegove talente opazili pripadniki vojaške obveščevalne službe GRU.
Med obveščevalci je najprej delal v tako imenovanem Prvem direktoratu GRU, zadolženem za vohunjenje v Evropi, potem pa pod krinko diplomata tudi v čezmorskih državah. Nekaj zadolžitev v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja je imel tudi v Evropi in takrat naj bi bili stik z njim navezali britanski protiobveščevalci. Tem naj bi bil v zameno za najmanj sto tisoč dolarjev izdal imena sovjetskih obveščevalcev na Zahodu.
Ob prelomu tisočletja je s činom polkovnika zapustil vrste GRU in se zaposlil v podjetju svojega nekdanjega vojaškega poveljnika. Toda decembra 2004 so ga aretirali pripadniki ruske varnostne službe FSB (nekdanje KGB) in ga postavili pred sodišče. Na sojenju, zaprtem za javnost, so mu prisodili 13 let zapora in ga poslali v delovno taborišče, znano kot Mordovija, prav tisto, kjer so kasneje kazen prestajale tudi članice punk skupine Pussy Riot. Kot nekdanji boksarski prvak sovjetske vojske si je pridobil spoštovanje med sojetniki, tudi okorelimi kriminalci, toda njegov sin Saša, rojen leta 1974, je zaradi tega izgubil službo, menda pa tudi ženo.
Leta 2010 so Skripala zamenjali za ruske vohune, prijete na Zahodu, in odselil se je v srednjeveško angleško mestece Salisbury. Tam se mu je pridružila žena Ljudmila, ki pa je dve leti kasneje umrla za rakom. Hči Julija, rojena leta 1984, je živela med Moskvo in Salisburyjem. Toda po ženini smrti so se tragedije v njegovi družini kar vrstile; njegov starejši brat je umrl leta 2016 zaradi nenavadne nenadne izgube teže, sin Saša pa v nepojasnjenih okoliščinah leto kasneje med obiskom Sankt Peterburga.

Skrivnostni laboratorij X

Novinarji Guardiana so medtem raziskali, kje bi lahko bil izdelan strup, uporabljen v Salisburyju. Gre za skrivnostni laboratorij X na obrobju Moskve, uradno imenovan Znanstvenoraziskovalni inštitut št. 2, ustanovljen že leta 1921 na ukaz Vladimirja Lenina. V laboratoriju so razvijali številne smrtonosne spojine, kar je v svoji knjigi najnatančneje opisal nekdanji šef Stalinovih obveščevalcev Pavel Sudplatov. Vodja laboratorija Gregorij Majranovski naj bi bil strupe preizkušal kar na ljudeh pod krinko običajnih zdravstvenih pregledov. Tako naj bi bil strup vbrizgal tudi švedskemu diplomatu Raoulu Wallenbergu, ki je med drugo svetovno vojno rešil na tisoče madžarskih židov, nato pa končal v sovjetskem ujetništvu in izginil.
Tudi radioaktivni polonij-210, s katerim so leta 2006 v Londonu zastrupili in umorili bivšega ruskega vohuna Aleksandra Litvinenka, naj bi bil šel skozi laboratorij X. Pridelali so ga sicer v drugem tajnem ruskem obratu v mestu Sarov, je pokazala britanska preiskava, v laboratoriju X pa so najverjetneje spremenili izotope v obliko, primerno za varen transport v Veliko Britanijo.