Jana Juvan
Tobačna in alkoholna industrija ter industriji fosilnih goriv in ultra procesiranih živil so v celoti ali delno odgovorne za 2,7 milijona smrti na leto v Evropi, je navedeno v poročilu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Njihovi komercialni izdelki prispevajo k 24 odstotkom vseh smrti, vključno z umrljivostjo zaradi bolezni srca in ožilja ter raka. WHO opozarja, da te štiri industrijske panoge zavajajo potrošnike, širijo dezinformacije in z lobiranjem preprečujejo učinkovite ukrepe.
WHO navaja še, da je 1,15 milijona smrti na leto v Evropi posledica kajenja, 426.857 je smrti zaradi posledic alkohola, 117.290 smrti zaradi posledic prehrane z veliko predelanega mesa in 252.187 smrti zaradi posledic prehrane z veliko soli. Te številke ne vključujejo smrti zaradi debelosti, visokega krvnega tlaka, visoke ravni sladkorja v krvi ali visoke ravni holesterola, ki so povezane z nezdravo prehrano.
Tretjina vseh smrti
"Te štiri industrijske panoge v naši regiji vsak dan ubijejo najmanj 7000 ljudi," je ob objavi poročila WHO sporočil Hans Kluge, regionalni direktor WHO za Evropo. Ta regija po sistemu WHO skupno zajema 53 držav, vključno z nekaterimi v srednji Aziji.
Svetovna slika medtem kaže, da tobak, ultra procesirana živila, fosilna goriva in alkohol povzročijo 19 milijonov smrti letno oz. 34 odstotkov vseh smrti.
Konsolidacija teh industrijskih sektorjev v majhno število multinacionalk "jim je omogočila, da imajo veliko moč nad političnim in pravnim okoljem, v katerem delujejo, ter da ovirajo zakonodajo in predpise v javnem interesu, ki bi lahko vplivali na njihove stopnje dobička," so ob tem opozorili pri WHO.
Vlade po svetu v poročilu pozivajo, naj prepoznajo taktike, ki jih uporablja industrija, kot so prelaganje krivde na posameznike, širjenje dezinformacij, škodljive finančne prakse, lobiranje, "spodkopavanje znanosti" in ciljno usmerjene tržne strategije, namenjene otrokom in mladim.
Pohvala Slovenije
WHO v tej luči poziva k "strožjim ukrepom, ki bi omejili moč industrij", vlade pa nagovarja, naj spodbujajo zdravstvene politike, ki jih industrija sicer "redno izpodbija, zavlačuje, onemogoča ali ustavlja".
"Nekatere države so bile pri uvajanju ukrepov uspešne kljub močnemu nasprotovanju industrije," še navaja WHO, pri čemer je v objavi na svoji spletni strani izpostavila tudi Slovenijo, kjer je "nacionalna in mednarodna mobilizacija organizacij civilne družbe pripomogla k sprejetju zakonodaje o tobačnih izdelkih".
