Jana Juvan
Koščki ali kašica? Vprašanje, s katerim se ukvarja vse več mladih staršev, ko njihov dojenček začenja kazati zanimanje za gosto hrano. Po smernicah zdravstvene stroke naj bi dojenčka začeli spoznavati s prvimi obroki "prave" hrane približno po četrtem mesecu starosti, odvisno od njegove zrelosti in interesa. V zadnjem času pa narašča število tistih, ki počakajo vsaj do šestega meseca in namesto hranjenja z žličko poskusijo metodo, ki je v svetu znana po kratici BLW. To je okrajšava za baby led weaning, kar prevajamo kot hranjenje po koščkih.
Osnovna ideja te metode je, da se otroku tudi pri gosti hrani prepusti možnost, da se hrani sam - tako kot pri dojenju, pri katerem sam odmerja količino popitega mleka in si tudi sam "postreže". Gre za način hranjenja, ki je dojenčkom praviloma zelo všeč. Svet tako ali tako najraje spoznavajo preko ust, v njih pristanejo vse igrače in drugi predmeti, ki se znajdejo na dosegu njihovih ročic. Zakaj torej ne bi v usta sami dajali tisto, kar zares sodi tja? Raziskovalci, ki so proučevali metodo, so ugotovili, da so otroci, ki jim je bil svet okusov predstavljen na takšen način, kasneje manj izbirčni in bolj uživajo v prehranjevanju. Hitreje se tudi naučijo sami hraniti s priborom, hkrati razvijajo tako fino motoriko kot koordinacijo roke-usta. Metoda naj bi bila koristna tudi pri razvoju govora, ker otrok preko nje krepi mišice jezika.
Jedo počasneje in imajo dober občutek za sitost
"Z BLW otrok razvija občutek za ravnanje s hrano. Sam občuti, kako močno mora prijeti krhelj jabolka ali kuhan korenček ali kos manga, ki je spolzek. S tem razvija fino motoriko, ki je kasneje pomembna tudi pri risanju in pisanju," pove Izidora Vesenjak Dinevski, ki v svoji Sončni vili v Vinarski ulici v Mariboru ponuja tudi delavnice o tej metodi. "Prav tako spoznava različne vonje in teksture hrane ter jo poveže z videzom in okusom, medtem ko je pri kašicah to vse pomešano. Ko pred otroka položimo tri kose različne hrane ali več, jih med seboj lahko primerja. Takšno raziskovanje hrane spodbudno vpliva tudi na otrokov kognitivni razvoj. Izkušnje so pokazale, da razvijejo otroci, ki jedo samostojno, nadzor nad svojim tekom, jedo počasneje in imajo dober občutek za sitost," še doda Izidora Vesenjak Dinevski.
Pred začetkom hranjenja po koščkih je vsekakor dobrodošlo, da se starši nekoliko poučijo o tem, kako naj otroku pripravijo hrano, da jo bodo njegovi prstki lahko spravili v usta. Zelo priporočena knjiga na to temo je prevedena v slovenščino pod naslovom Naj otrok izbira pot. "Metodo smo prenesli v Slovenijo na Nacionalnem odboru za spodbujanje dojenja, ko smo leta 2015 povabili avtorico metode in knjige Gill Rapley na strokovno srečanje Dojenje iz prakse za prakso v Laškem. Nato smo tudi knjigo prevedli v slovenščino in jo ponudili staršem," nam je povedala dr. Andreja Tekauc Golob, priznana mariborska pediatrinja, ki je strokovnjakinja za otroško prehrano in dojenje.
Koščki naj bodo dovolj veliki
Uvajanje goste hrane po koščkih se praviloma začne nekoliko kasneje, kot bi lahko začeli s kašicami. Otrok mora namreč že sedeti z malo opore ali brez nje, opozori Izidora Vesenjak Dinevski. "Tudi koordinacija rok in ust mora biti usklajena. Prav tako mora že grizljati igrače ali vsaj izvajati žvečilne gibe z usti, kar se običajno pokaže okrog šestega meseca," doda.
Ključno pri uvajanju hrane na takšen način je še, da so koščki dovolj veliki in široki. Sliši se morda čudno, vendar je pomembno, da hrana otroku, ki jo na začetku prijema s celo pestjo, gleda iz pesti na obeh straneh in da je dovolj široka, da jo lahko sploh drži. Praviloma bo pojedel le tisto, kar štrli ven, ostalo pa pustil na mizi. Iz ostankov se lahko pripravi kakšen polpet, ki je izvrstna ideja za na pot, zato ni nujno, da se po tej metodi zavrže več hrane kot pri kašicah, ki prav tako pogosto v veliki meri končajo v ustih staršev. Veliko receptov je na voljo na spletu, tudi na socialnem omrežju Facebook so skupine, v katerih si starši izmenjujejo BLW-recepte.
Nekateri starši so razumljivo prestrašeni, ker mislijo, da dojenčki brez zob ne bodo zmogli pregristi koščkov hrane. No, ponudite mu svoj prst in se prepričajte, kako močne so njegove čeljusti. Konec koncev pa lahko hranilne snovi tudi posrkajo iz hrane, ki je še ne morejo prežvečiti.
Refleks bljuvanja ali "gag"
Starše skrbi tudi morebitna zadušitev dojenčka, ki bi si v usta natlačil prevelik kos hrane. Res je, da dojenčki radi pretiravajo s količino, ki jo lahko naenkrat pogoltnejo. Zato se pri hranjenju po koščkih večkrat sproža tako imenovani gag refleks. Otrok odvečno hrano izkašlja in izbljuva. Vsekakor pa je koristno poznati osnove oživljanja dojenčkov - in to ne glede na to, ali ga hranimo s koščki ali ne. O razliki med davljenjem in gag refleksom je na voljo veliko videov na platformi Youtube.
Izidora Vesenjak Dinevski pa še svetuje: "Dober položaj otroka preprečuje ali omili zatikanje hrane. Priporoča se pokončni položaj, nikakor ne sme biti otrok nagnjen nazaj. Pod njegovimi nogicami mora biti podpora in njegov zgornji del trupa ne sme biti pripet. Tako bo otrok ob aktivaciji refleksa bljuvanja ali gag refleksa samostojno odreagiral z nagibom trupa naprej in potiskom stopal ob podlago. Normalno je, da ob tem postane rdeč v obraz in dobi solzne oči. Ves čas je mamica budno pozorna ob njem." Z aktivacijo refleksa bljuvanja se dojenček torej nauči, da si je v usta natlačil preveč hrane ali da mora hrano bolje prežvečiti. "Gag refleks se pri sedmih mesecih sproži že na sredini jezika in se proti prvemu letu začne pomikati proti žrelu. Zato je priporočljivo, da pride otrok v stik s kosi hrane že prej, ko ti še niso blizu grla, če so preveliki," sklene sogovornica.
Ko se otroci hranijo sami, je packarija zagotovljena. Zato se velja psihično nekoliko pripraviti na to, da nas abstraktne umetnine na njihovih mizicah ne vržejo preveč iz tira. Morda si v tolažbo med njihovim igrivim prehranjevanjem privoščimo nekaj minut zase, da se sami v miru najemo, ali pa za kakšen čaj, kavo ... To pa je za mlade starše vredno tudi petih minut pospravljanja po hranjenju.
